Novice Svet24

Stališče britanskega fizika, astrofizika, matematika in kozmologa Stephena Hawkinga je dobro znano in dokumentirano. Ta napredne Nezemljane primerja s Krištofom Kolumbom in njegovo družbo, ki je osvojila Ameriko, Zemljane pa z nič hudega slutečimi domačini. Zelo je namreč verjetno, da bi takšna napredna civilizacija bila nomadska in da bi ji dišal naš planet. Verjetnost inteligentnih zunajzemeljskih oblik življenja je še vedno stvar razprav, veliko manj pa se govori o pogojih, potrebnih za razvoj življenjskih oblik, ki so tako pametne kot prijazne. Če sodimo po Zemlji, se namreč zdi zelo verjetno, da gre razvoj inteligence z roko v roki z razvojem agresije.

Če bi Nezemljani razvili inteligenco, bi to pomenilo tudi agresijo?

Posebne okoliščine

Nihče zares ne ve, kako so ljudje postali tako pametni. Jasno je le, da so se človeški možgani začeli širiti pred približno dvema milijonoma let. Pred približno 100.000 leti so ljudje razvili jezik; pred vsaj 40.000 še umetnost. »Naši možgani so trikrat večji od možganov naših najbližjih sorodnikov,« je dejal Mark Flinn, antropolog z Univerze v Missouriju, ki je proučeval pojav človeške inteligence. Flinn meni, da ne gre zgolj za naraven rezultat človeške evolucije, ampak da je potrebno upoštevati njene posebne okoliščine. Veliki možgani stanejo. Za rast in delovanje potrebujejo ogromno količino kalorij, zaradi česar so ljudje v letih po rojstvu praktično nemočni. Številni antropologi in biologi so skušali določiti posebne okoliščine, v katerih se je razraščanje možganov zdelo smotrno. Charles Darwin je domneval, da so moški razvili svojo pamet, da bi privabili ženske, podobno kot pav s svojim perjem vabi samico. A če bi bili možgani namenjeni le razmnoževanju, bi morala obstajati velika razlika med inteligenco moških in žensk. Takšne razlike ni.

Twitter

Stephen Hawking napredne Nezemljane primerja s Krištofom Kolumbom in njegovo družbo, ki je osvojila Ameriko, Zemljane pa z nič hudega slutečimi domačini.

Odgovor ostaja neznanka

Bi pametni Nezemljani imeli možgane, ki porabijo veliko energije? Težko je reči, a ni nemogoče, da bi razvili bolj učinkovit, a ravno tako pameten organ. Nekaj pa je gotovo: če bi Nezemljani v vesolje pošiljali signale in gradili vesoljska plovila, bi za to potrebovali inteligenco, ki daleč presega tisto, potrebno za preživetje. Nekaj takšnega se je zgodilo pri ljudeh, le da znanstveniki ne morejo ugotoviti, zakaj. Možgani bi se lahko razvili, da bi ljudje lahko uporabljali razna orodja, a kaj ko, jih uporabljajo tudi šimpanzi, pa niso razvili zapletenih jezikov, umetnosti in kulture. Neka kontroverzna teorija s prstom kaže na patogene. Možgani so dovzetni za okužbe, je leta 2008 zapisal madžarski raziskovalec Lajos Rozsa. Če si torej dovolj pameten, da izumiš jezik in umetnost, se očitno dobro otepaš možganskih parazitov. Flinn in njegovi kolegi pa imajo svojo teorijo: do nezadržnega razvoja človeških možganov naj bi prišlo zaradi človekove družbene narave. Naši predniki so namreč nekoč v zgodovini dosegli točko, kjer so stiki postali najpomembnejši dejavnik pri preživetju. V tem izrazito družbenem kontekstu je bila pamet ključnega pomena. Vsaka generacija je bila malo pametnejša in malo boljša pri snovanju zapletenih družbenih razmerij, pri čimer vedno bolj napredni možgani nikakor niso bili za odmet.

Družbena tekmovalnost ne deluje brez sodelovanja.

Evolucija agresije

Ključni del te teorije je tekmovalnost. Šimpanzi se povezujejo v skupine, da se borijo proti drugim šimpanzom, ljudje pa tudi niso ravno miroljubni. Če bi torej Nezemljani razvili inteligenco, bi to pomenilo tudi agresijo? Morda. Evolucija agresije je namreč poglavje zase. Borbe do smrti se dogajajo le pri vrstah, kjer sta edini možnosti parjenje ali smrt, je dejal biolog David Carrier z Univerze v Utahu. Okoljski dejavniki pa so tisti, ki odločajo, če sploh pride do pojava sistema »parjenje ali smrt«. Šimpanzje vojne se dogajajo zaradi njihove teritorialnosti, s pobijanjem tekmecev pa dobijo dostop do več naravnih dobrin. Bonobi po drugi strani niso tako teritorialni. Njihove skupine so številčnejše od šimpanzjih – morda zato, ugotavljajo raziskave, ker so njihovi viri hrane bogatejši. Kako bi se obnašali Nezemljani? Enoznačnega odgovora ni. Neka kontroverzna teorija pravi, da je bila agresija gonilo človeške evolucije. Obstali naj bi le tisti predniki, ki so bili bolje prilagojeni za bojevanje. Carrier pravi, da lahko današnji človek dlan stisne v pest, česar naši najbližji sorodniki ne zmorejo. Človek zasnovo dlani morda dolguje večji spretnosti, a je uporabna tudi kot orožje. Podobno so obrazne kosti naših prednikov postale močnejše in manj občutljive, ko so se postavili na dve nogi. To bi lahko bila posledica prehrane, je dejal Carrier, a so moške obrazne kosti bolj robustne od ženskih – je to posledica moške tekmovalnosti? Z drugimi besedami: močnejše obrazne kosti bi lahko bile obramba zoper pesti – orožje, ki so ga naši predniki dobili, ko so se postavili na noge.

Prijazni Nezemljani

Če se je inteligenca razvila iz konteksta družbene tekmovalnosti in je agresija naravna posledica tekmovalnosti, si je težko predstavljati, da bi inteligentni Nezemljani bili tudi prijazni. Je to konec sanj o E.T. vesoljčku? Morda ne. Družbena tekmovalnost ne deluje brez sodelovanja, obe plati pa tvorita človeka, katerega dolgotrajna zavezništva so edinstvena med življem tega planeta.