Bienkowska je izpostavila tri plasti ukrepanja. Najprej je treba takoj ugotoviti dejstva. V nekaterih članicah potekajo preiskave. Nato je treba zagotoviti odločno in učinkovito spoštovanje pravil, brez milosti v primeru goljufij, je poudarila komisarka.
Komisija bo po njenih besedah vodila ta proces in usmerjala usklajeno ukrepanje. Najpozneje 30. novembra na naslednjem zasedanju ministrov EU za konkurenčnost Bienkowska obljublja več informacij.
Druga stvar, ki jo je izpostavila, je uvedba testiranja avtomobilskih izpustov ob pogojih med dejansko vožnjo kot dopolnitev k laboratorijskemu testiranju.
Ti postopki naj bi se začeli izvajati v začetku leta 2016, vendar je ob tem še treba poiskati dogovor o ravnanju v primeru znatnih razlik med rezultati testiranja v laboratorijskih pogojih in med dejansko vožnjo.
Komisarka je danes pozvala k čimprejšnjemu dogovoru o odprtih vprašanjih. Morda še ta mesec ali vsaj do konca leta pričakuje, da bodo dorečene vse tehnične podrobnosti.
Tretji korak pa je po njenih besedah reforma sistema homologacije.
Luksemburški minister za gospodarstvo Etienne Schneider, ki je v imenu luksemburškega predsedstva vodil zasedanje, pa je izpostavil, da je nujno obnoviti zaupanje v evropski avtomobilski sektor in se izogniti katastrofizmu.
Prav tako je luksemburški minister izpostavil, da vsi zaupajo kriznemu upravljanju Nemčije in Volkswagna ter da so članice izrazile zgledno solidarnost z Nemčijo.
Slovenijo je na zasedanju v Luksemburgu zastopal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je izpostavil pomen zavarovanja ugleda dizelskega motorja, ki je pomemben tako na evropskem kot na slovenskem trgu.
Slovenski minister je v telefonski izjavi za STA poudaril tudi, da afera Volkswagen ni le nemški, ampak evropski problem, ter da mora EU ukrepati skupaj, ne vsaka članica posebej.
Na vprašanje, ali ima konkretne podatke o posledicah afere v slovenskem prostoru, je minister odgovoril, da jih trenutno nima, a kot dober dejavnik izpostavil dejstvo, da je slovenska dobaviteljska veriga zelo diverzificirana.
Afero je danes v Sloveniji komentiral tudi bivši evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki je izpostavil, da bi moral biti problem onesnaženosti zraka veliko bolj v ospredju razprave.
"Že leta 2011 sem objavil sporočilo za javnost, v katerem sem opozoril, da obstajajo velike razlike med testi v laboratorijih in tem, kakšni so rezultati avtomobilov v realnem življenju - da so te razlike večkratne. Da je za to precej razlogov in da je med njimi tudi to, da podjetja pri tovrstnih stvareh ravnajo neiskreno," je poudaril Potočnik za STA.
Po njegovem mnenju je trenutno stanje žalostna realnost, ki bo močno vplivala na samo podjetje, pa tudi na celotno avtomobilsko industrijo. Načelo pa bo tudi tako verodostojnost nemškega gospodarstva kot tudi evropsko verodostojnost, saj je Evropa vedno veljala za vodilno silo na področju odgovornega ravnanja z okoljem.
"Tovrstni spodrsljaji seveda nikomur ne koristijo, predvsem pa ne ljudem, ki konec koncev dihamo ta onesnažen zrak," je še poudaril Potočnik in opozoril, da onesnaženost zraka ni nikoli v ospredju afere.
"Onesnaženost zraka je na prvem mestu med razlogi za prezgodnjo smrt v Evropi, in to daleč pred vsemi ostalimi razlogi. Popolnoma neodgovorno je, da tega ne bi upoštevali v zadostni meri," je poudaril Potočnik.
Afera je izbruhnila, ko je ameriška Agencija za zaščito okolja sporočila, da je Volkswagen na določene dizelske modele vozil namestil programsko opremo, ki omeji škodljive izpuste dušikovih oksidov med uradnim testiranjem, nato pa se med vožnjo izklopi.
