Zanimivosti

Smo korak bližje računalniku, ki ga bomo upravljali z mislimi

sta/mv
29. 9. 2015, 17.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Znanstveniki so naredili korak naprej pri izboljševanju tehnološke rešitve za premikanje kazalca na računalniku s pomočjo misli. Tako so se še bolj približali razvoju rešitve, ki bi jo lahko uporabljali ljudje s paralizo.

Wikipedija

Znanstveniki so odkrili boljše načine za branje možganske aktivnosti ter posledično izboljšali strojno in programsko opremo. Celotna rešitev tako zdaj deluje dvakrat hitreje kot doslej, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP piše v članku, objavljenem v znanstveni reviji Nature Medicine. Povečevanje hitrosti in točnosti pri upravljanju z mislimi je ključnega pomena za prenos tehnološke rešitve iz okolja laboratorijskih preizkusov v dejansko uporabo s strani paraliziranih ljudi. Slednjim takšna rešitev omogoča vsaj malenkost večjo neodvisnost. "Aktualni dosežek predstavlja korak naprej v smeri enega od naših glavnih ciljev, to je zagotoviti upravljanje katerega koli računalniškega sistema s pomočjo uporabe kazalce, kadarkoli to uporabnik želi," je za AFP pojasnil Jaimie Henderson z Univerze Stanford, eden od soavtorjev študije. Z razvojem omenjene tehnologije se ukvarjajo v okviru projekta BrainGate, v katerem poleg Univerze Stanford sodelujejo še Univerza Brown, Univerza Case Western Reserve, bolnišnica Massachusetts General Hospital in ameriško ministrstvo za vojaške veterane.

Gibanje sproženo le z mislijo

Projekt BrainGate je širšo prepoznavnost dosegel leta 2011, ko je testna oseba samo z uporabo misli vodila robotsko roko tako, da je prijela prenosno stekleničko za kavo s slamico in jo ponesla do njenih ust. Tokrat so raziskovalci proučevali, kako dobro in hitro lahko moška in ženska paralizirana oseba v starosti okrog 50 let s pomočjo misli vodi kazalec v obliki puščice do izbrane točke na računalniškem zaslonu. Isti preizkus so opravili tudi leta 2011 in tokrat sta testna uporabnika lahko kazalec z ene do druge točke na zaslonu premaknila dvakrat hitreje. Rešitev v osnovi deluje tako, da ima uporabnik v predel možganov, ki nadzirajo gibanje, vsajen droben senzor z elektrodami. Ko uporabnik pomisli na to, kaj bi naredil, elektrode na senzorju zabeležijo ob tem sprožene možganske valove ter jih pošljejo v računalnik. Ta nato podatke prevede v ustrezno akcijo.