Življenje je nepredvidljivo. Še tako dobra vedeževalka nam ne more razkriti, na katere ovire bomo naleteli. Na dve stresni oviri je naletela naša bralka Sanja iz Ljubljane (njeno polno ime hranimo v uredništvu). Da ju je rešila, je potrebovala odvetnika. Ker zanj ni imela dovolj denarja, je zaprosila za brezplačno pravno pomoč in nato s pomočjo ljubljanske odvetnice en primer uspešno zaključila, drugi pa ravno poteka na ljubljanskem sodišču.
»Ko ima hudič mlade, jih ima veliko, se glasi znani pregovor. Kalvarija Sanje se je začela pred letom. Nič hudega sluteč je prišla v službo, ko ji je nadrejena poklicala v pisarno in ji sporočila, da jo ena izmed sodelavk obtožuje, da je izmaknila nekaj sto evrov. Šokirana je ostala brez besed. Šefici je zatrdila, da tega ni storila, in na list papirja zapisala izjavo o odpovedi. »Ta laž mi je tako prizadela, da sem brez pomisleka na posledice dala odpoved.«
ČEZ NOČ OSTALA BREZ SLUŽBE
Takrat je ostala čez noč brez službe in sama z mladoletnimi otroki. Ko se je vroča kri ohladila, je posumila, da je v ozadju obtoževanj zamera dotične sodelavke. Sanja je namreč pred tem dogodkom nadrejeni zaupala, da je ravno pri tej sodelavki opazila določene kršitve na delovnem mestu, zaradi česar je zoper to kolegico stekel disciplinski postopek. Po Sanjini odpovedi sta minila dva meseca in na pogovor so jo poklicali možje v modrem, nato jo je zaslišala še preiskovana sodnica. Na sodišče se je Sanja odpravila sama, brez zagovornika. Ko je prejela vabilo na predobravnavni narok, je ugotovila, da gre zares. Nemudoma je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in v dveh dneh dobila odvetnico. V njenem spremstvu je prestopila prag hrama pravice in ni priznala krivde male tatvine. Zdaj čaka na datum sojenja.
Izbruh obtoževanja o tatvini denarja je skoraj istočasno sovpadal z ločitvijo. Ker nekdanji mož ni plačeval preživnine, se je podala v sodni boj. Tudi v tem primeru je zaprosila za brezplačno pravno pomoč in na obrazcu navedla, da želi, da jo zastopa ista odvetnica. »Z njo sem bila v vseh pogledih zadovoljna. Je strokovna in tudi prijazna,« pravi Sanja. V tem primeru sta že dosegli svojo pravico.
VSE MANJ DENARJA
Sanja ni edina, ki si običajnih odvetniških uslug zaradi finančne stiske ne more privoščiti. Po podatkih ministrstva za pravosodje je država za brezplačno pravno pomoč lani odštela 2,881.091 evrov, leta 2013 4,597.758 in leta 2012 kar 6,228.606 evrov.
Preden država prosilcu dodeli odvetnika prek BPP, upošteva določene pogoje, kot so materialni položaj prosilca, dejstvo, da ima prosilec v zadevi verjetne možnosti za uspeh, in pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma da je pričakovani izid za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.
SREDSTVA GREDO TUDI ZA PLAČILO TAKS
Pravnica Darja Bajželj je razložila, da prosilec lahko dobi seznam odvetnikov in se potem odloči, katerega bo izbral. Odvetnik pa se na podlagi primera odloči, ali bo primer sprejel ali ne. Če prvi odvetnik ne sprejme primera, gre prosilec lahko do naslednjega odvetnika, ki bo njegov primer sprejel. »Veliko odvetnikov ne želi delati prek brezplačne pravne pomoči, saj se v glavnem ukvarja s pravnimi problemi ljudi nižjega sloja. Slednji so velikokrat precej zahtevne stranke. Pridejo z nenavadnimi težavami in kličejo in gnjavijo. Seveda to ni nujno. So med prosilci tudi zelo uglajeni ljudje, ki so se znašli v finančnih težavah in potrebujejo pravno svetovanje oziroma pravno pomoč.«
Po njenih besedah pa je najhujša anomalija, da se večina sredstev, namenjenih brezplačni pravni pomoči, nameni za takse in ostale stroške stečajnih postopkov pravnih in fizičnih oseb. Zaradi tega zmanjkuje sredstev, namenjenih za brezplačno pravno pomoč, za ostale pravne probleme.
