Super Luno je bila vidna v Evropi, v obeh Amerikah, Afriki, zahodni Aziji in na vzhodu Tihega oceana. Luna se je v tej noči najbliže Zemlji in delovala za 30 odstotkov svetlejša in za 14 odstotkov večja kot v najbolj oddaljenem položaju od Zemlje.
Od 4.11 je bilo mogoče za dobro uro opazovati popoln Lunin mrk. Ta nastane, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani. Normalno Sonce osvetljuje Luno, med mrkom pa gre polna Luna skozi senco, ki jo meče Zemlja. Luna bi sicer morala tedaj postati nevidna, vendar se to ne zgodi, saj jo mimo Zemlje doseže nekaj žarkov. Zemljina atmosfera to svetlobo filtrira, zato se Luna obarva rdeče. Ponekod tovrstni pojav imenujejo tudi "krvava Luna".
Luna sicer vsak mesec potuje do podobnega položaja, a načeloma se premika nad ali pod Zemljino senco. Zato lahko večino mesecev opazujemo polno Luno brez mrkov.
Po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa bo to prva t. i. super krvava Luna od leta 1982 in peta zabeležena od leta 1900. Naslednjo pa bo mogoče opazovati šele leta 2033.
Aktualna krvava Luna bo tudi zadnja v seriji štirih popolnih Luninih mrkov od 15. aprila 2014, s čimer se bo zaključila tetrada.
