Vendar pa Slovenija, tako kot večina držav EU, nima posebnega postopka za ugotavljanje brezdržavljanskosti oziroma apatridnosti oseb, opozarjajo na ministrstvu. Evropska komisija je zato članicam EU predlagala izboljšanje izmenjave informacij in podatkov o osebah brez državljanstva v EU.
V Sloveniji se ta položaj zato rešuje v skladu z zakonom o tujcih, ki ljudem brez državljanstva omogoča dostop do pravic in obveznosti, ki so primerljive za državljane tretjih držav.
Nekaj vlog letno oddajo tudi ljudje brez državljanstva, ki želijo mednarodno zaščito oziroma začasno ali stalno prebivališče. Vsi odgovori na vloge za mednarodno zaščito so bili v zadnji letih negativni, skoraj vsem vlogam za prebivališče pa se je ugodilo.
Mirovni inštitut je namreč pred dnevi opozoril, da je število zaznanih primerov ljudi brez državljanstva v Sloveniji je zelo nizko, a se zdi, da statistični podatki ne prikazujejo dejanske situacije in da najverjetneje obstajajo primeri, ki do sedaj niso bili zaznani. Poleg tega predlaga zakonodajne spremembe.
