Vraževerje je bilo, tako se vsaj zdi danes, stalnica v srednjeveški Evropi. A v nekaterih predelih kot kaže še toliko bolj. Zakaj so torej ljudje na Poljskem v 17. in 18. stoletju verjeli, da se jim je zgodil »izbruh vampirjev«?
Arhiv Svet24
Arheologi so na Poljskem odkrili presenetljivo veliko število grobov domnevnih krvosesov. Iz vseh teh grobov so namreč razvidne ne ravno običajne metoda pokopa. Nekateri so imeli pod brado položen kamen, drugim je na prsih počival srp. Nekateri od teh »vampirjev« so bili zvezani v položaju zarodka, spet drugi so bili prebodeni z lesenimi koli. Do sedaj pa je bilo o njihovem izvoru znanega le malo. Kakor tudi, zakaj so ljudje sploh mislili, da imajo opravka z vampirju.
Arhiv Svet24
Nekateri so imeli pod brado položen kamen, drugim je na prsih počival srp. Nekateri od teh »vampirjev« so bili zvezani v položaju zarodka, spet drugi so bili prebodeni z lesenimi koli.
Ne tujci, domačini
Raziskava, ki so se jo lotili na Univerzi v Južni Alabami, je prva svoje vrste. Iz njihovih dognanj je namreč razvidno, da domnevni vampirji niso bili tujci, kot so predvidevali nekateri zgodovinarji, temveč od prvega do zadnjega domačini. Do teh zaključkov so prišli na podlagi njihovih grobov – proučili so šest vampirskih in več kot sto običajnejših grobov. Merili so razmerje izotopov stroncija v njihovih stalnih kočnikih – stroncij je namreč element, ki ga je mogoče najti v praktično vseh kamninah, razmerja med izotopi pa so odvisna od vira. Tako so potrdili, da so vsi za vampirje označeni bili domačini.
Žrtve izbruha
Vendar pa je celotna že tako zagonetena situacija zaradi dognanj raziskovalcev postala še toliko bolj skrivnostna. Če so žrtve bili domačini, zakaj so tisti okoli njih verjeli, da so sploh bili vampirji? So tako mislili zaradi njihovega obnašanja ali pa jih je pestila kakšna nenavadna bolezen? Sodelujoči pri raziskavi imajo svojo teorijo: domnevni vampirji so bile žrtve izbruha kolere. »Ljudje iz tistega časa niso razumeli, kako se širi bolezen, za kolero in posledične smrti pa niso iskali znanstvene razlage. Pomagali so si raje z nadnaravnim. V tem primeru z vampirji,« je v izjavi za medije povedal Lesley Gregoricka, vodja raziskave. Na nobenem od okostji namreč ni bilo sledov nasilne smrti, zato se zdi povsem verjetno, da je te moške in ženske smrt doletela kako drugače. In tu nastopi kolera, ki se je širila z onesnaženo pitno vodo, okuženi pa so podlegli v nekaj dneh če ne urah, takšna hitra smrt pa bi torej lahko razložila, zakaj na kosteh žrtev ni bilo odkritih nikakršnih sledi. »Kolero so pripisovali nadnaravnim silam … Verjeli so, da bodo ljudje vstali od mrtvih, se hranili s krvjo živih in tako širili svojo okužbo,« je še povedal Gregoricka.
Arhiv Svet24
