Verjetno nima smisla ugibati, kaj je novinarka Shona Sibary poskušala doseči s sestavkom na spletu, v katerem je spregovorila o svoji skrajno nenavadni navadi. Večina bralcev zanjo namreč ni pokazala usmiljenja.
Facebook
V članku je britanska novinarka ShonaSibary priznala, da je v zadnjih štirih letih zapustila štiri pse. Zakaj? Kot je dejala, je bil edini razlog, da se jih je znebila, dejstvo, da preprosto niso bili več prikupni mladiči.
»Ne bodi neumen, dragi. Pes je človekov najboljši prijatelj, ne moremo živeti brez njega.« - Shona Sibary, novinarka
»V zadnjih štirih letih sem se zaljubila v štiri mladiče in za vsakega posebej prevozila več sto kilometrov z več sto evri v žepu, da sem jih lahko kupila,« je med drugim zapisala. »Nekaj mesecev pozneje pa sem jim obrnila hrbet in jih oddala naprej.« Priznava, da se tudi njej zdi ta navada neobičajna, saj če bi vprašali njo, nihče ni bolj ljubeč do prikupnega mladiča kot ona. Kot je zapisala v svojem prispevku, so vsi štirje mladiči imeli domala popolna življenja – spali so v udobnih košarah, imeli barvite ovratnice, bilo so redno cepljeni in mikročipirani. A v trenutku, ko začnejo povzročati težave – kar je neizbežno –, vsa njena ljubezen iznenada skopni. Takrat jih po hitrem postopku odda prek malih oglasov lokalnega časopisa.
Facebook
Nima razlage
Sibaryjeva ne ve, ali njena odvisnost izvira iz dejstva, da ji starši kot deklici niso dovolili imeti psa, ali pa tako zelo ne mara pospravljati za psi. Vendar pa je njihov prvi družinski pes, labradorec po imenu Oscar, z njimi preživel deset let, preden je poginil zaradi tumorja. »Bil je neproblematičen pes, kot so običajno labradorci,« je zapisala. Njen drugi pes, mešanec s sibirskim haskijem po imenu Juno, takšne sreče ni imel. Sibaryjevi je prekipelo že v enem letu – kopanja po vrtu in skakanja čez ograjo pač ni mogla dopuščati. »Prepozno sem odkrila, da je to za haskije nekaj običajnega,« je priznala. »Naš ljubki vrt v Surreyju je tako postal posejan s kraterji, v katere so nenehno padali otroci.« Juna je sčasoma oddala, sledil mu je rodezijski grebenar po imenu Albus. Ta je imel to nesrečo, da se je do drugih psov vedel agresivno. Pozneje je k hiši prinesla še dva mladiča – Pippo, ki je hotela pokončati vse, kar se je premikalo, in Cookieja, ki je Pippi pri tem rad priskočil na pomoč. Tudi njima je morala poiskati nov dom.
Facebook
V trenutku, ko začnejo povzročati težave, vsa njena ljubezen iznenada skopni.
Doma nima zaveznikov
Člani družine njenega početja seveda niso mogli spregledati. Tako jo je njena hčerka Dolly nekoč vprašala, ali se bo znebila tudi nje, če bo preveč poredna. Mož ji je zagrozil z ločitvijo, če samo omeni pasjega mladiča. A ni videti, da bi se Sibaryjeva hotela spreobrniti. Možu je namreč le odgovorila: »Ne bodi neumen, dragi. Pes je človekov najboljši prijatelj, ne moremo živeti brez njega.«
Gnev bralcev
Bralci njenega zapisa niso pospremili z ravno odobravajočimi komentarji. Povečini so si bili enotni, da so psi družinski člani, družinskim članom pa se ne gre odpovedati. Številni aktivisti za pravice živali so jo povabili, da obišče katero od zavetišč, saj bo tako morda lahko razumela, kaj običajno čaka zapuščene živali. Sibaryjeva se je poskusila braniti na družbenih omrežjih. Tako je zapisala, da psov ne pušča ob cesti, temveč jim poišče ljubeče domove. Ljudi ni ravno prepričala. Očitno ji niso prišli do živega, saj že uživa s sedemmesečnim mešancem s hrtom. Vprašanje le, kako dolgo bo ljubezen trajala.
