Novice Svet24

Vrsto, odkrita na jugu afriške celine in poimenovana Homo naledi, je krasila nenavadna kombinacija značilnosti, denimo stopala, prilagojena življenju na kopnem, in roke primerne za življenje v drevesnih krošnjah. Tako se kaj lahko zgodi, da bodo morali strokovnjaki znova premisliti teorijo o nastanku človeštva. Čeprav smo ljudje danes edina živeča človeška vrsta, so v preteklosti zemljo tlačile tudi druge. Te izumrle rodbine so bile članice rodu Homo, najstarejši primerki pa štejejo približno 2,8 milijona let.

Twitter

»Ker imamo več primerkov vseh kosti v telesu je Homo naledi praktično že najbolj znan fosil našega rodu.« - Lee Berger, paleoantropolog 

Podzemne astronavtke

Dva jamarja, Rick Hunter in Steven Tucker, sta fosile odkrila leta 2013 v jami Vzhajajoča zvezda približno 50 kilometrov severozahodno od Johannesburga v Republiki Južna Afrika. Vrsta je ime dobila po jami; »naledi« v južnoafriškem jeziku sesotho pomeni »zvezda«. Fosile so zbrali v dveh odpravah leta 2013 in 2014. Kosti so počivale v sobani, poimenovani Dinalendi (»veliko zvezd«), približno 90 metrov od vhoda v jamski sistem. Pot do tja pa ni bila preprosta. Strmemu bloku apnenca je sledil spust po ozki razpoki, široki le 18 centimetrov. Globalni poziv za raziskovalce, ki bi se lahko stisnile skozi ta žleb, je privabil šest žensk, ki so jih krstili za podzemne astronavtke. »Dnevno so tvegale svoja življenja, da so na plano prinesle te izredne fosile,« je povedal Lee Berger, paleoantropolog z Univerze Witwatersrand v Johannesburgu in vodja raziskave. Tako so zbrali več kot 1.550 kosti in fragmentov, nekaj pa naj bi jih še ostalo v jami. Kosti predstavljajo vsaj 15 različnih primerkov, vključno z otroškim, odraslim in starejšim. »Ker imamo več primerkov vseh kosti v telesu je Homo naledi praktično že najbolj znan fosil našega rodu,« je še dejal Berger. Iz fosilov bodo poskusili pridobiti DNK.

Nenavadna kombinacija

Homo naledi je v povprečju metil 1,5 metra in tehtal približno 45 kilogramov. Njegovi možgani so bili velikosti pomaranče, odlikovala pa ga presenetljiva zmes primitivnih in sodobnejših človečnjaških pritiklin. Zasnova njegov rok nakazuje, da je bil zmožen uporabljati orodje, kar je navzkriž s splošnim mišljenjem, da je uporaba orodja pogojena z velikostjo možganov. Tu so še njegova stopala, menda popolnoma enaka našim. Kar v navezi z dolgimi nogami pomeni, da je bila vrsta prilagojena življenju na kopnem ter s tem dolgim pohodom. Njegovi prsti pa so bili ekstremno ukrivljeni, še bolj kot pri skoraj vseh vrstah zgodnjih človečnjakov, in kot takšni primerni za plezanje po drevesnih krošnjah. Mogoče je torej, da je Homo naledi večino časa preživel na nogah, nekaj pa tudi v krošnjah. Morda se je tja zatekel pred plenilci ali pa je tam gnezdil ponoči. In medtem ko njegovi majhni zobje, ozka čeljust in značilnosti lobanje spominjajo na prve člane rodu Homo, so njegova ramena povsem opičja. Nekaj je tako gotovo: znanstveniki take kombinacije anatomskih značilnosti še niso videli.

Twitter

Raziskovalci so zbrali več kot 1.550 kosti in fragmentov.

Obredi smrti

Dinaledi je izoliran del jamskega sistema Vzhajajoča zvezda, ki nikdar ni imel dostopa s površja. Nikakršnega dokaza ni, da je kosti naplavila voda, niti niso raziskovalci odkrili sledov kanibalizma oziroma ugrizov plenilcev. Zato domnevajo, da je ta primitivna vrsta počela nekaj, kar počne le še sodobni človek – pokopavala svoje mrtve. 

Ne vedo, kam spadajo

Starost fosilov ostaja neznanka, saj v sobani primanjkuje značilnosti, na podlagi katerih jim znanstveniki običajno določajo starost. Zato tudi ne morejo reči, kam na človeško drevo sodi Homo naledi. Trenutno vejo le, da so bili dokaj primitivni.