Zanimivosti

Eno leto po odkritju še vedno nepojasnjena

R.T.
27. 8. 2015, 16.33
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Leto dni je minilo od domnevno največjega arheološkega odkritja v Grčiji – zadnjega počivališča Aleksandra Velikega (356 pr. n. št. – 323 pr. n. št.). Danes največja odkrita grobnica v državi sameva skorajda pozabljena.

Twitter

O medijskem pompu, ki ga je bilo antično mesto Amfipolis na severu Grčije (mesto se nahaja približno 60 kilometrov severno od mesta Serres) deležno avgusta lani, ni več ne duha ne sluha. Oblasti so takrat grobnico razglasile za edinstveno najdbo. »Nihče več ne dela tu. Projekt je bil zamrznjen, tako kot še marsikaj drugega v Grčiji,« je povedal mlad stražar, ki ni želel razkriti svojega imena. »Še vedno ne vemo, če bo državi zmanjkalo denarja,« je dodal.

Grobnico so arheologi odkrili po dveh letih izkopavanj – glavna arheologinja Katarina Peristeri je že takrat dejala, da gotovo sega v obdobje po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pred našim štetjem.Če ne Aleksandru pa bi grobnica lahko pripadala njegovi ženi Roksani Baktrijski ali pa materi Olimpiji Epirski. Vendar pa podrobna preiskava prostorov ni razkrila nikakršnih gotovih odgovorov. Arheologi so odkrili ostane starejše ženske – ti bi lahko pripadali Aleksandrovi materi –, kosti dveh moških, ostanke novorojenčka in več živali, tudi konja. Od 550 odkritih kosti so jih strokovnjaki 157 že povezali s specifičnimi okostji. Arheologi so v grobnici nadalje odkrili tudi skulpture sfing, mozaike in kovance s podobo Aleksandra Velikega.

Twitter

Lokacija grobnice je bila v antiki dobro znana. 

Vse stoji

Grški minister za kulturo Nikos Ksydakis je v zvezi z izkopom javno kritiziral prejšnjo konservativno administracijo. »Tako izkop kot sama promocija sta imela elemente šova,« je marca dejal v televizijskem intervjuju. V začetku meseca pa je grško ministrstvo za kulturo razkrilo, da bi bile potrebne velike količine denarja in časa, da bi spomenik lahko odprli za javnost. V ministrstvu so dejali še, da je bilo za grobnico po izkopu odmerjenih 200.000 evrov, a je z gospodarsko krizo povezana junijska uvedba nadzora kapitala ta sredstva za nedoločen čas zamrznila. In medtem ko je znanstveni svet v pričakovanju dodatnih pojasnil, se je pojavilo vprašanje ali je bila grobnica dejansko makedonska ali pa je bila zgrajena še pod rimsko vladavino.

Twitter

Več naj bi bilo znanega jeseni.

Ni dokazanih povezav z Aleksandrom

V levičarskem dnevniku Avgi je bilo zapisano, da je skupina strokovnjakov grobnico datirala v prvo ali drugo stoletje pred našim štetjem – do 300 let po Aleksandrovi smrti. Vsa prizadevanja, da bi jo povezali z Aleksandrom in njegovo družino, so označili za polom. Prej omenjena arheologinja Katarina Peristeri je časopisu vladajoče stranke Siriza nemudoma poslala jezno pismo, v katerem je branila svojo oceno. »Grobnica je bila zgrajena v zadnji četrtini četrtega stoletja pred našim štetjem in je bila v uporabi do rimskih časov,« je zapisala. »Makedonci so jo zapečatili v drugem stoletju pred našim štetjem, da bi jo zaščitili,« je še dodala in zaključila, da bo popolna ocena opravljena jeseni.

Večkrat izropana

Lokacija grobnice je bila v antiki dobro znana. Strokovnjaki zato verjamejo, da je bila po rimski prisvojitvi Makedonije v drugem stoletju pred našim štetjem večkrat izropana, tudi edini grob znotraj nje. Zgodovinarji so sicer že od odkritja grobnice zanikali možnost, da bi ta lahko pripadal Aleksandru Velikemu.