Hac in Autocesta Rijeka-Zagreb (ARZ) so junija in julija od cestnin skupaj zaslužili nekaj manj kot 489 milijonov kun (64,3 milijona evrov), potem ko so zaračunali cestnine za nekaj manj kot 14 milijonov vozil, so za STA sporočili iz hrvaških javnih podjetjih.
V ARZ so ob tem dodali, da so imeli junija in julija letos za 11,5 odstotka več prihodkov od cestnin, našteli pa so za 7,49 odstotka več vozil kot lani v tem obdobju.
Hac je objavil, da so s cestninami v treh dneh prejšnji konec tedna zaslužili 35,3 milijona kun (4,65 milijona evrov), kar je bilo za 8,4 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Hac skrbi za večino hrvaških avtocest, vključno s tistimi med mejo s Slovenijo in Srbijo ter med Zagrebom in mejo z Madžarsko ter z avtocestami v Slavoniji in v Dalmaciji.
V ARZ, ki upravljajo tudi z mostom proti otoku Krku in avtocesto proti mejnemu prehodu Jelšane, so prejšnji konec tedna skozi svoje cestninske postaje spustil 313.443 vozil, kar je bilo za 7,2 odstotka več kot v osrednjem sezonskem vikendu lani. Zaračunali so 15,3 milijona kun (dva milijona evrov) cestnin, kar je bilo za 13,1 odstotka več kot lani.
Tudi oba koncesionarja hrvaških avtocest, Autocesta Zagreb-Macelj in Bina Istra, sta imela prejšnji vikend več vozil kot lani. Avstrijski gradbinec Strabag, ki je večinski lastnik družbe Autocesta Zagreb-Macelj, je na zahodu sosedne države zabeležil nekaj več kot 122.000 vozil, kar je bilo za 6,3 odstotka več kot v lanskem primerljivem obdobju.
Na avtocestah v hrvaški Istri, kjer je največji koncesionar francosko podjetje Bouygues, pa so v prejšnjo soboto in nedeljo našteli 102.934 vozil, kar je bilo za 7,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Na Hrvaškem so pretekli teden zaradi gneč na cestninskih postajah znova obudili zgodbe o uvajanju vinjet ter omenjali primer Slovenije, ki ima za polovico manj kilometrov avtocest kot Hrvaška, a s cestninam zasluži občutno več.
Hrvaški prometni strokovnjaki so pojasnili, da v strukturi slovenskih prihodkov največ denarja od cestnin vendarle zaslužijo zaradi vozil nad 3,5 tone, za katere niso uvedli vinjet.
Hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Siniša Hajdaš Dončić je ob predlogu uvajanja vinjet izjavil, da s Svetovno banko pripravljajo B model hrvaške monetizacije, ki vključuje finančno in organizacijsko prestrukturiranja Haca in ARZ ter njihovega skupnega sistema za vzdrževanje cest in cestnine ENC.
"Analiza modela cestnin je del organizacijskega prestrukturiranja, ker želimo dobiti čim večjo vrednost podjetji skozi ponudbo delnic v javni prodaji. Če model pokaže, da so to vinjete ali elektronski čipi, bomo izbrali takšen model", je dejal hrvaški minister.
Hrvaška vlada je pred nekaj meseci zaradi množičnega nasprotovanja javnosti prekinila pogajanja s potencialnimi koncesionarji, ki jim je ponudila upravljanje z več kot 1000 kilometrov avtocest, za katere skrbita Hac in ARZ.
Potem so napovedali možnost javne ponudbe kot rezervnega načrta za reševanje usode dveh javnih podjetij, ki sta obremenjeni s posojili. Hac in ARZ bodo upnikom morali plačati še štiri milijarde evrov glavnic in štiri milijarde evrov obresti v naslednjih 25 letih. Levji delež je treba izplačati do leta 2020.
