Kot so zapisali v zdravstvenem glasilu The Lancet, smo na račun zdravja prihodnjih generacij razvijali ekonomijo v sedanjosti. In ker smo z izkoriščanjem naravnih virov kot civilizacija vzcveteli, tvegamo negostoljubnejše razmere v prihodnosti. Podnebne spremembe, zakisljevanje oceanov, pomanjkanje pitne vode, onesnažena prst, prekomerno ribarjenje in izguba biotske raznolikosti so stranski produkti gonje za napredkom, ki resno ogrožajo pridobitve na področju zdravja. »To je prvič, da je svetovna zdravstvena skupnost usklajeno poročala, da resno ogrožamo temeljne ekološke sisteme, ki vzdržujejo zdravje ljudi,« je dejal Samuel Myers s harvardske univerze in eden od sodelujočih pri raziskavi.
Propadanje okolja ogroža zdravje naših zanamcev.
Ogroženi opraševalci
Vzporedno z omenjeno raziskavo je bila objavljena tudi sorodna, ki se je ukvarjala s propadanjem čebel in drugih opraševalcev. Kot so ugotovili raziskovalci, je zaradi upadanja števila čebel že ogrožena kvantiteta in kvaliteta številnih s hranili bogatih pridelkov, odvisnih od opraševanja. Opraševalci namreč igrajo ključno vlogo pri 35 odstotkih svetovne proizvodnje hrane in so neposredno odgovorni za do 40 odstotkov svetovne oskrbe z mikrohranili, kot sta vitamin A in folat. Kot ugotavljajo raziskovalci, bi popoln izbris opraševalcev potisnil četrtino milijarde ljudi v »rdeče območje« pomanjkanja vitamina A in folata, več pa bi bilo srčnih bolezni, kapi in določenih vrst raka – letno naj bi tako umrlo 1,4 milijona ljudi več. Znanstveniki sicer še vedno ne vedo, zakaj umirajo opraševalci, a so prepričani, da gre za posledico človeških aktivnosti.
