Novice Svet24

Violet Jessop se je rodila očetu Williamu in materi Katherine, irskima emigrantoma, ki sta boljše življenje iskala v Argentini. Bila je najstarejša od devetih otrok, od katerih jih je preživelo šest, sama pa je v mladosti prebolela tuberkulozo. Po smrti očeta se je z družino preselila v Veliko Britanijo, kjer je obiskovala samostansko šolo, a je šolanje opustila, ko je zbolela njena mama. Takrat se je kot stevardesa zaposlila na Orinocu, ladji družbe Royal Mail Line.

Twitter

Olympic

Triindvajsetletna Violet Jessop se je kot stevardesa 14. junija 1911 vkrcala na RMS Olympic. To je bila prestižna ladja, skoraj trideset metrov daljša od vseh drugih civilistom namenjenih plovil. Ladjo je prva večja nesreča doletela 20. septembra 1911, ko je ob obali otoka Wight trčila v križarko HMS Hawke. Čeprav je v ladjo vdrlo veliko vode, je kljub poškodovanem propelerju uspela doseči pristanišče v Southamptonu.

Wikipedia

Titanik

Na RMS Titanik se je vkrcala 10. aprila 1912. Štiri dni pozneje je Titanik trčil v ledeno goro in se v dveh urah potopil. Violet je v svojih spominih zapisala, da se je morala zglasiti na krovu, kjer je s kretnjami posredovala navodila potnikom, ki niso govorili angleško. Tako je lahko opazovala, kako so ljudi trpali v rešilne čolne. Njej je bilo odbrano mesto na tistem s številko 16 – ko so ga začeli spuščati v vodo, ji je eden od častnikov v roke porinil otroka. Zjutraj je na kraj nesreče prišla Carpathia in rešila 710 ljudi, tudi Violet. Na krovu Carpathie naj bi neka ženska brez besed iz rok iztrgala otroka in zbežala.

Wikipedia

Ledena gora, ki naj bi potopila Titanik.

Britannic

Med prvo svetovno vojno je kot stevardesa delala za britanski Rdeči križ. 21. novembra 1916 je bila na krovu bolniške ladje Britannic, ko je ta v Egejskem morju domnevno naletela na morsko mino. Življenja je izgubilo trideset ljudi. Po drugi teoriji naj bi ladjo brez opozorila torpedirala nemška podmornica. Violet je med potapljanjem ladje skočila iz rešilnega čolna, da je ne bi posrkalo med Britannicove propelerje. Vseeno jo je potegnilo pod vodo, kjer je z glavo udarila v kobilico enega od rešilnih čolnov, a ji je uspelo priplavati na površje. Pozneje je dejala, da se ima za preživetje zahvaliti svojim bujnim lasem, ki so ublažili udarec. Razkrila je tudi, da je iz kabine na Britannicu vzela le krtačo za lase, saj je bila to prva stvar, ki jo je pogrešila po potopitvi Titanica.

Po zdaj znanih podatkih so bili na Titaniku štirje Slovenci:

Franc Karun, iz Milj pri Kranju, rojen 2. decembra 1872, številka vozovnice 349256
Manca Karun, rojena 1907, številka vozovnice 349256, štiriletna hči Franca Karuna - potovala sta v Galesburg v Illinois
Janez Merkun, iz Spodnje Bele pri Preddvoru, o njem ni veliko podatkov, mogoče je tudi zaslediti, da ni bil vkrcan na ladjo
Janko Vovk, iz Save, starost 21 let, neporočen, številka vozovnice 349252.

Preživela sta le Franc in Manca Karun, ki naj bi bila rešena z rešilnim čolnom številka 15.

Telefonski klic

Po prvi svetovni vojni je ostala v službi družbe White Star Line, preden se je pridružila Red Star Line in nato znova Royal Mail Line. V času, ki ga je preživela pri Red Star Line, je na krovu Belgenlandu dvakrat obkrožila svet.

Leta 1950 se je po krajšem zakonu upokojila v Suffolku. Več let pozneje je trdila, da jo je nekega nevihtnega večera nekdo po telefonu pobaral, če je na Titanicu rešila otroka. Ko je odgovorila, da ja, ji je glas na drugi strani dejal, da je on tisti dojenček, nato pa se glasno zasmejal in odložil. Njen prijatelj in biograf John Maxtone-Graham je bil prepričan, da je šlo za potegavščino, a Violet menda te zgodbe ni povedala nikomur.

Sodeč po dokumentih je bil edini dojenček na rešilnem čolnu 16 Assad Thomas, zaupan Edwindi Troutt, na krovu Carpathie pa ponovno združen z mamo.

Violet, znano tudi kot »nepotopljiva gospodična«, je leta 1971 na cedilu pustilo srce. Imela je 83 let.