Nova bleda in drobna stonoga je velika 28 milimetrov, več primerkov pa so našli v treh velebitskih jamah.
"Gre za plenilce, ki se hranijo z manjšimi nevretenčarji od sebe in so v jamah v vrhu prehranjevalne verige. V čeljusti imajo žleze, iz katerih spuščajo strup in ubijajo plen", je za današnji Večernji list pojasnila članica hrvaškega biospeleološkega društva Ana Komerički. Kot strokovnjakinja za strige je bila članica mednarodne raziskovalne skupine, ki je objavila študijo o novi stonogi.
Kot je dodala, kaže velebitska stonoga veliko stopnjo prilagoditve življenju v podzemlju, saj ima za svojo velikost precej dolge tipalke in noge kot tudi zelo zavite oprijemalke.
V jamah v francoskih Pirenejih so konec prejšnjega stoletja našli podobno stonogo, ki so jo takrat poimenovali po Hadovi ženi Perzefoni, tako da ni bilo veliko dvoma o imenu hrvaške endemične stonoge.
Strokovnjaki še pojasnjujejo, da je znanih več kot 1000 vrst stonog iz reda geophilomorpha, ki mu pripada tudi velebitska.
V hrvaških jamah so v preteklih letih našli več endemičnih primerkov rastlin in živali, med drugimi tudi jamskega polžka s prosojno hišico in ogulinsko jamsko spužvico, ki velja za edino sladkovodno spužvico na svetu.
