Poleg koncentracijskih taborišč je bil druga najbolj varovana skrivnost nacističnega režima tako imenovani projekt Lebensborn. V skladu z idejami filozofa Alfreda Rosenberga je za tehnične podrobnosti poskrbel Heinrich Himmler.
Želeli so spremeniti človeško vrsto
V posebnih domovih so nameravali vzgajati modrooke, svetlolase otroke. Teh naj bi do leta 1972 bilo za 600 SS divizij. Nacisti so bili prepričani, da se jim s takšno vojaško močjo nihče ne bo mogel postaviti po robu. Ideja se danes morda zdi nora, a kontekstu naroda, obsedenega z misticizmom, skrivnostnimi kulti, alkimijo in evgeniko povsem razumljiva.
Ženske so lahko otroke obdržale ali dale v posvojitev.
Nordijski ideal
Nacisti so nadvse cenili nordijski tip človeka. Njihovim merilom so tako najbolj zadostili Norvežani, potomci Vikingov. A Norveška ni bila dovolj. Himmler je v skladu s svojimi načrti ustanovil posebno skupino agentov za rasno izbiro, ki so novačili primerne ženske. Projekt je najprej stekel v Nemčiji. Leta 1936 so v bližini Münchna odprli prvi Lebensborn dom, kjer so ženske rojevale in bile deležne raznorazne pomoči. Približno 60 odstotkov žensk je bilo neporočenih, rodile pa so lahko na skrivaj, stran od oči družbe. Otroke so lahko obdržale ali dale v posvojitev. Seveda so zdravniki prej dodobra pregledali njihovo poreklo in poreklo očetov, če ti niso bili člani SS.
V tajnosti
Projekt Lebensborn je bil skrbno varovana skrivnost – morda bi poniknil v pozabo, če se do arhivov ne bi dokopali zavezniki. Tako naj bi se po nekaterih ocenah do konca vojne rodilo materam prostovoljkam in članom SS rodilo več kot 42.000 otrok. Okoli 200.000 pa naj bi jih bilo ugrabljenih z okupiranih ozemelj in prepeljanih v rajh. Zavezniki naj bi te otroke skušali vrniti v matične države, a so zaradi intenzivne germanizacije povečini ostali v Nemčiji.
