Cahokia je med 12. in 13. stoletjem veljala za središče najverjetneje vodilnega indijanskega poglavarstva Misisipijske kulture, zadnje in najbolj razvite od vseh kultur Graditeljev gomil (kamenodobna indijanska ljudstva iz vzhodnih predelov Severne Amerike), ki se je oblikovala med srednjim tokom Misisipija in zahodno od Apalačev.
Piramido so gradili od 10. pa do 13. stoletja.
Naselbina je začela nastajati že v 7. stoletju – njeni prebivalci so živeli od poljedelstva in trgovine, sčasoma pa se je razširilo še obrtništvo. Obrtniki so izdelovali kože, bakreno okrasje, nakit, orodje iz lesa in kamna. Na krilih teh treh panog se je razcvetela Cahokia – središče, iz katerega se je širil vpliv Misisipijske kulture. Svoj vrhunec je dosegla okoli leta 1.100, ko je na 13 kvadratnih kilometrih v s slamo kritimi hišah živelo približno 20.000 ljudi, središče mesta pa je bilo ograjeno s hlodovino. Od srednjeameriških sorodnikov so si sposodili tempeljske terasaste piramide in osrednje trge. Na piramidah so bili templji (znano je, da so častili božansko Sonce) in bivalni prostori elite – čeprav je družba še vedno temeljila na plemenski ureditvi, je že bila deljena v družbene razrede, katerim je vladal teokratski vladar. V samem središču je stala ogromna tempeljska piramidna gomila iz nanosov prsti, ki se je ohranila še do danes. Gradili so jo od 10. pa do 13. stoletja. S 316 metri dolžine, 241 metri širine, 30 metri širine in s prostornino vsaj 600.000 kubičnih metrov je največja piramida v Ameriki, po tlorisu pa prekaša tudi Keopsovo.
Povodenj brez primere
Vendar pa je bila naselbina do 14. stoletja iz neznanih razlogov povsem opuščena (strokovnjaki za isti čas beležijo zaton Misisipijske kulture). Verjetnih vzrokov za to je bilo v preteklosti navedenih več – podnebne spremembe, izčrpanost prsti ter populacijski pritiski. Novi dokazi pa kažejo, da naj bi bila za propad Cahokije zaslužna velikanska povodenj. Raziskovalci so do tega zaključka prišli na podlagi sedimentov izpred 2.000 let, pridobljenih iz jezer na območju. Ti kažejo, da je gladina reke Misisipi v nekem trenutku narastla za približno deset metrov, sledeča povodenj pa je zalila pridelke v regiji in načela njihove zaloge. Hrana in drugi ključni viri bi v civilizaciji, kot je bil Cahokia, kaj lahko bili valuta ter vzvod, s pomočjo katerega bi se lahko posamezniki pomikali višje na politični lestvici. »Upamo, da bodo naša dognanja sprejeta in da se bodo tudi drugi arheologi lotili iskanja dokazov o poplavah,« je dejal Samuel Munoz, vodja raziskave. Raziskovalci nameravajo poplave na območju še naprej preiskovati.
