Takrat je pristopila mlada policistka in naju opozorila, da sva v delu mesta, kjer ni varno hoditi peš. Ozrla sva se naokrog. Na bližnjih klopeh so sedeli mladi črnci in naju opazovali izpod čela, kot vrane, ki so zagledale svoj plen. Policistka nama je poklicala taksi in izginila sva s trga Stuyvesant. Pozneje sem v knjigarnah naletel na nekaj knjig o gangsterjih v New Yorku. Statistični podatki niso bili razveseljivi. Vedel sem, da so v prejšnjem stoletju, torej nekje okrog leta 1870, delovale v New Yorku skupine Roach Guards (Ščurki varuhi), Bowery Boys (Dečki z ulice Bowery) in Dead Rabbits (Mrtvi zajci). Večinoma so bili sestavljeni iz irskih priseljencev. Pozneje jih je državna uprava povabila v policijske ekipe in tako odstranila z ulic nezadovoljneže, ki so si z leti izborili celo svoj irski nacionalni praznik, dan svetega Patrika (St. Patrick's Day).
Gangsterska tolpa s 1700 člani
V New Yorku je 15.000 članov tolp. Tolpa Crips ima 1700 članov. Člani MS-13 so razpršeni v 33 državah. Latin Kings imajo 2000 članov. The Bloods imajo 5300 članov.
Danes je v tem večmilijonskem mestu deset vplivnih in nevarnih gangsterskih tolp, ki imajo skupaj 15.000 članov (desetkrat manj kot v Los Angelesu, pa še vedno preveč). Leta 2007 je newyorška policija (NYPD) registrirala 713 incidentov. V skupinah Dominicans don't play (Dominikanci se ne igrajo) in Trinitative so v glavnem srednješolci iz Bronxa in Queensa. Pred leti je denimo mladi belec na prometni ulici trikrat ustrelil v zrak, besen na svoje dekle in pri tem ubil študenta, ki je pogledal skozi okno v študentskem domu.
Tolpa Crips ima 1700 članov, v glavnem Afroameričanov. Tihotapijo mamila, njihovi največji konkurenti in torej nasprotniki so člani skupine Bloods ali Latin Kings, ki so prišli iz Los Angelesa, ker jim je bila tam policija stalno za petami. Razvili so široko mrežo sodelavcev, postali pri tem spretni prodajalci orožja, na vesti imajo številne vlome v trgovine z zlatnino. So zelo privrženi skupini, »možje besede«, med sabo se kličejo »vojaki«, nosijo barve državne zastave, klobuke, uhane v levem ušesu. Ko posameznik vstopi v njihovo skupino, ga sprejme pet članov, »blagoslovijo« ga s stiskom roke, nato ga mlatijo eno minuto in mora popiti »mleko«, torej požirek krvi »pretepene žrtve«. Prepoznajo se po kombinaciji modre in sive barve, po rutah, oblekah. Njihov emblem je šest točk oziroma zvezdic. Na sredini je črka g, kar pomeni gangster. (Kaže, da so pod vplivom prostozidarjev, ki imajo v trikotniku ali zvezdi prav tako črko g, ki pomeni »God« oziroma bog.)
Smej se zdaj, joči pozneje
To so resnične zgodbe, ki kažejo resnično podobo ameriškega stila življenja.
Druga skupina gangsterjev deluje pod imenom MS-13 (Mara Salvatrucha). Člani so v glavnem Salvadorci, a tudi mladeniči iz Hondurasa, Gvatemale in Ekvadorja. Ameriški časopis Newsweek trdi, da so ena najbolj nevarnih organizacij, saj so razpršeni v triintridesetih državah. Člani so izredno grobi, neusmiljeni, nosijo najmodernejše vojaško orožje. Tudi oni so prišli v osemdesetih letih iz Los Angelesa, kjer so se z drugimi skupinami borili kar na ulicah, vodili prave partizanske bitke. (V devetdesetih letih sem nanje naletel, ko sem se vozil z avtomobilom. Izza ovinka so se naglo pripeljali v odprtem vojaškem džipu, okrog glav so imeli zavezane modre rute, do zob oboroženi. Lovili so nekoga na ulici, vozili so divje, neodgovorno. Takrat so mi prijatelji svetovali, da moram zapreti vsa vrata na avtomobilu in zapeljati naravnost, tudi skozi rdečo luč, samo da se jim izognem.) V glavnem delujejo na Long Islandu. Znani so po tem, da ne tihotapijo samo mamil, temveč prodajajo tudi orožje, so tatovi avtomobilov, drzni vlomilci v stanovanja. Trije od njih so denimo napadli na ulici policijsko patruljo, ubili tri policiste in streljali na vse okrog sebe. Sprejem v njihovo tolpo je grob, njihov moto je: Smej se zdaj, joči pozneje. Novinec se mora izkazati, se tepsti trinajst sekund, obraniti pred člani skupine, pozneje mora posiliti kakšno dekle, ubiti, premlatiti žrtev. So tetovirani, nosijo modre ali bele rute (barvi njihove državne zastave). Njihov znak sta številka 13, to je poštna števila Los Angelesa 213, in črka M, trinajsta črka v angleški abecedi.
Nori gangsterji in Latin Kings
Gangsterji iz Mehike so Vatos Locos (Nori gangsterji). Več kot sto jih je in so zelo nevarni na newyorških ulicah. Njihovo leglo je prav tako Los Angeles, vendar so se razširili tudi na Novo Mehiko in podeželje, v New Yorku pa so doma na Manhattnu. Denar imajo od tatvin, ugrabitev in trgovine z mamili. Leta 2006 sta dva njihova člana ob belem dnevu do smrti pretepla študenta, ki sta ga vabila v društvo, vendar je odklonil. V istem letu so v predmestju Jackson Heights ukradli štiridesetim ljudem osebne izkaznice. (To so tako imenovane ID, vozniške izkaznice, ki zamenjuje osebne, z njimi kupuješ v trgovinah, pokažeš službenim osebam.) Njihovi največji nasprotniki so člani mehiške skupine Los Vagos. Fantje iz Portorika in tudi iz Portugalske so se poimenovali Latin Kings. Z leti so se jim pridružili Italijani, tako da jih je danes okrog 2000. Korenine vlečejo iz Chicaga, kjer so se organizirali, eden od članov Luis Felipe, znan kot King Blood, pa je sodelavce preselil v New York. Njihov duhovni vodja je pozneje postal Antonio Fernandez, znan pod vzdevkom King Tone. V devetdesetih letih so ga obtožili za razpečevanje kokaina in heroina. V zaporu se je srečal s starim znancem policije, razpečevalcem kokaina Issacom Almanzarom, enim od glavnih voditeljev tolpe v Bronxu in West Harlemu. Latin Kings so znani kot vlomilci, tihotapci mamil in orožja, kradljivci avtomobilov. Njihovi člani so prisegli na resnico, med seboj se ne smejo obtoževati ali izdati. Kdor prekrši te zakone tolpe, ga čaka smrt. Njihova prisega je: »Pripravljen sem umreti za moje brate, za svojo domovino.« Njihovi barvi sta črna in zlata. Vodje imenujejo Inki – po nekdanjem ljudstvu Južne Amerike.
Razpoznavni znak je srednji prst, prekrižan s kazalcem
V novejšem času so se pojavile slovanske skupine gangsterjev.
Gangsterska tolpa The Bloods ima največ članov – 5300! To je najbolje organizirana tolpa, znana po uporabi skalpelov in britvic v napadih. Njihov ustanovitelj Omar Portee je menjal tolpe od Los Angelesa do Floride in se spretno izognil vsem policijskim pastem. S svojimi pajdaši deluje v Harlemu, Brooklynu in Bronxu. Specializirani so za preprodajo mamil, trgovanje z orožjem in poneverjanje kreditnih kartic. Imajo enaintrideset pravil. Člani lahko prebirajo celo »revolucionarne« knjige. Cenijo rdečo in črno barvo, v svojem emblemu imajo narisanega psa. Nosijo obleke znamke Calvin Kline in se bahajo s tetovažami. Iz Portorika je še ena tolpa – Netas, glede na člane The Bloods imajo samo 700 članov. Organizirali so se v različnih zaporih, kjer so se izučili za gangstersko življenje. Delujejo v Brooklynu, Bronxu in gornjem delu Manhattna. Tolpa ima svojo filozofijo, ki temelji na plodovih dreves – sadijo semena, da bi zrasla in dozorela kot tolpa. Tolpa je spoštovala 25 norm, prepovedano je bilo opravljanje, preklinjanje, člani tolpe niso smeli vzbujati pozornosti na zasebnih zabavah. Čakati so morali na »zeleno luč« voditeljev, preden so šli v akcijo. Člani tolpe so morali opraviti sedem stopenj in zaprositi za vstop v tolpo Netas. Blagoslov so dobili vsako leto tridesetega marca. To je bilo na obletnico smrti utemeljitelja Carlosa Torresa, ki je bil znan kot La Sombra (Senca). Barve tolpe so rdeča, bela in črna. Razpoznavni znak je prekrižan srednji prst s kazalcem, tetovaža N.D.C. (Neta de Corazon – Neta od srca).
Slabi dečki in leteči zmaji
Mehičani so v New Yorku zbrani v tolpi Niňos Malos (Slabi dečki). Imajo 170 članov, delujejo v Brooklynu in Sunset Parku. Bili so naročeni ubijalci, atentatorji. Posle dogovarjajo prek interneta, na portalih MySpace in Bebo, seveda vse v šifrah. Njihove barve so rdeča, bela in zelena. Tetovaža je sestavljena iz inicialk imena in priimka ali bradatega hudiča, figure s cigareto. Vodje se med seboj kličejo »mero mero«, imena za mamila so »caca«.
Kakšnih sto članov ima tolpa iz Dominikanske republike. Njeno ime je Dominicans don't play (Dominikanci se ne igrajo). Razdeljeni so v manjše skupine, policisti trdijo, da je v njih petnajst do sedemnajst mladeničev, srednješolcev. Delujejo v Bronxu. Deveta skupina je znana kot The Trinitarios, nekaj sto jih je, med njimi je dokaj veliko mladih šolanih ljudi iz Portorika in Dominikanske republike. V bojih z drugimi tolpami so znani po ubojih mladoletnikov po predmestjih, celo na ulici Broadway.
Sto kitajskih članov pa ima tolpa, ki deluje pod imenom Flying Dragons (Leteči zmaji). Živijo od kraje, tihotapljenja mamil, izsiljevanja, sodelujejo s tolpami iz Kitajske četrti. Ta topla je ena najstarejših v Ameriki; nastala je okrog leta 1800. Dolgo jo je vodil Johnny Eng, večkrat aretiran v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Nekaj časa je veljal za najbogatejšega prekupčevalca v Ameriki.
V novejšem času so se v New Yorku in tudi drugod po Severni Ameriki pojavile slovanske skupine gangsterjev, med njimi prednjačijo Čečeni, Albanci, Srbi in Rusi. Evropski turist, ki zaide v New York, niti ne ve, v kakšno gangstersko gnezdo je prišel, varen je, dokler ne zaide v predmestja, kjer omenjene tolpe živijo in delujejo. Ameriški filmi so polni gangsterskih zgodb o »dobrih« in »slabih« dečkih. To so resnične zgodbe, tragične in krvave, ki kažejo resnično podobo ameriškega stila življenja.
