Vzhajajoča zvezda na hollywoodskem nebu je od kariere v zabavništvu odkorakala leta 1963 in se zaobljubila Bogu. To je bil začetek zgodbe o njenem reševanju razpadajočega samostana na podeželju Connecticuta.Vendar pa se prvo dekle, ki ga je na filmskem platnu poljubil Elvis Presley, ni ustavilo pri tem.
Sedaj vse vemo, da zmoremo. Postale smo bolj pogumne, več zaupanja imamo vase. - Opatinja Lucia Kuppens
Zdaj ona in druge nune upajo, da zberejo slabih osem milijonov evrov za obnovo nekdanje tovarne medenine, ki bi to ohranila tudi za prihodnje generacije. Do sedaj jim je uspelo zbrati že 2,5 milijona evrov. Danes 76-letna Dolores je svojo življenjsko zgodbo s svetom prvič delila leta 2011, ko je njej in 40 drugim benediktinkam grozilo zaprtje opatije v Bethlehemu v Connecticutu. Zgradbe, ki so jih nune odkupile leta 1947, so namreč predstavljale resno tveganje. Zato se je Dolores odločila napisati avtobiografijo, se podala na turnejo in se pojavila v številnih televizijskih oddajah. Leta 2012 se je v Hollywoodu udeležila podelitve oskarjev, saj je bil za enega nominiran njen dokumentarec Bog je večji od Elvisa. »Bila je le nominacija,« se je pošalila. »Še vedno čakam na pravo stvar.«
Prava nagrada pa jo je doletela pozneje. Na naslov opatije so namreč začele prihajati donacije, nune pa so tako zbrale slabih 900.000 evrov in vdahnile novo življenje v nekoč propadajočo opatijo, ki je na račun prispevkov predmet dolgometražne obnove. Kot je dejala opatinja Lucia Kuppens, so osame vajene nune le stežka nagovorile javnost, vendar jim je pri tem k sreči na pomoč lahko priskočila sestra Dolores. Njena zgodba jim ne prinaša le denarja, ampak je v opatijo pritegnila tudi številne ženske, željne oddiha. Nekatere opatijo le obiskujejo, druge se od nun učijo samozadostnega življenja. Sestra Dolores si, kot je dejala, lepše zapuščine ne bi mogla želeti.
