Royal Mail Ship Titanic je bil britanski potniški čezoceanski parnik, ki ga je po naročili družbe White Star Line izdelala ladjedelnica Harlan-Wolff iz Belfasta. Ob krstu, 2. aprila 1912, je bila to največja in najbolj razkošna potniška ladja na svetu. Bila je tudi prva čezoceanska ladja z bazenom na krovu.
Ladja se je v zgodovino zapisala po tem, da se je na krstni vožnji, v noči s 14. na 15. april 1912, zaletela v ledeno goro in se po skoraj triurni agoniji potopila. Pri tem so zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov in napačnega ravnanja posadke umrli 1503 ljudje, preživelo pa jih je le 705. Titanik je bil za svoj čas načrtovan kot največja in najbolj luksuzna ladja na svetu. Skupaj s svojima sestrskima ladjama, Olympic in Britannic, je spadal v razred Olympic.
Po končanih delih je parnik imel prostornino 46.329 brutoregistrskih ton (BRT) in izpodriv več kot 52.000 ton. Dolžina ladje je znašala 269 metrov, širina 28 metrov in višina 53,3 metra. Parnik je imel osem palub, imenovanih paluba čolnov (najvišje ležeča), paluba A, paluba B ... in paluba G. Poganjali so ga dva tristopenjska štirivaljna parna stroja (levi in desni, trikraki vijak) in nizkotlačna parna turbina, ki je lahko obratovala le v smeri vožnje naprej (srednji, štirikraki vijak).
Skupna moč glavnih strojev je znašala 46.000 'konjskih moči'. Oba parna stroja sta prispevala 30.000 konjskih moči, parna turbina pa 16.000 konjskih moči. Paro za pogon glavnih in pomožnih strojev ter ostalih porabnikov je proizvajalo 29 kotlov. Med križarjenjem je ladja dosegla hitrost 21 vozlov, njena maksimalna hitrost pa je znašala 24 vozlov. Na parnik se je lahko vkrcalo 2432 potnikov in 892 članov posadke, ob nesreči je bilo na voljo 20 reševalnih čolnov za 1179 ljudi. Po zdaj znanih podatkih so bili na Titaniku štirje Slovenci: Franc Karun iz Milj pri Kranju, njegova hčerka Manca Karun, Janez Merkun iz Spodnje Bele pri Preddvoru in Janko Vovk iz Save. Preživela sta le Franc in Manca Karun, ki naj bi bila rešena z rešilnim čolnom številka 15.
Dogodki
1241 – v bitki pri Legnici Mongoli prvič v Evropi uporabijo rakete
1874 – s pariško razstavo Moneta, Renoirja, Pissarra, Sisleya in Morisotove se začne impresionizem
1896 – v Atenah se končajo prve olimpijske igre moderne dobe
1920 – splošna stavka jugoslovanskih železničarjev
1923 – prvi poskus prenosa slike po televiziji
1964 – George Best je prvič zaigral v dresu Severne Irske
1979 – v potresu v Črni gori, z močjo VII. stopnje po Richterju, umre 101 človek
1989 – v Sheffieldu se zgodi največja tragedija v zgodovini angleškega nogometa, v kateri umre 96 navijačev
2011 – Haaško sodišče zaradi vojnih zločinov na 24- in 18-letno zaporno kazen obsodi upokojena hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača, general Ivan Čermak pa je oproščen vseh obtožb
2013 – na bostonskem maratonu eksplodirata dve bombi, zaradi katerih umrejo trije ljudje, več kot 130 pa je ranjenih
Rojstva
1452 – Leonardo da Vinci, italijanski (toskanski) slikar, inženir
1684 – Katarina I., ruska carica
1786 – John Franklin, angleški raziskovalec Arktike
1855 – Jurij Šubic, slovenski slikar
1867 – Etbin Kristan, slovenski politik, pisatelj
1901 – Joe Davis, angleški igralec biljarda in snookerja
1912 – Kim Song Ču – Kim Il Sung, severnokorejski dikator
1933 – Boris Natanovič Strugacki, ruski pisatelj, scenarist
1959 – Emma Thompson, angleška filmska igralka
1961 – Carol W. Greider, ameriška molekularna biologinja, nobelovka 2009
1990 – Emma Watson, angleška filmska igralka
Smrti
1641 – Domenichino, italijanski slikar
1659 – Simon Dach, pruski pesnik
1764 – Madame de Pompadour, francoska kurtizana, mecenka
1765 – Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski pesnik, jezikoslovec, učenjak
1828 – Francisco de Goya y Lucientes, španski slikar, graver
1865 – Abraham Lincoln, ameriški predsednik
1896 – Vatroslav Oblak, slovenski jezikoslovec
1917 – Janoš Murkovič, slovenski učitelj, pisatelj in glasbenik na Madžarskem
1980 – Jean-Paul Sartre, francoski filozof, dramatik, pisatelj, zavrnil Nobelovo nagrado 1964
1986 – Jean Genet, francoski pisatelj
1998 – Pol Pot, kamboški voditelj
Zanimivosti
Pomorska tragedija
15. aprila ob 2:20 leta 1912 se je potopila ena najbolj slavnih ladij v zgodovini človeštva.
Twitter
