Znanstveniki so že dolgo seznanjeni z dejstvom, da lahko Zemlja zaradi potresov več dni ali mesecev odzvanja podobno kot zvon. Vendar pa so seizmologi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja spoznali, da naš svet nepretrgoma vibrira tudi ko ni potresov. Ta tako imenovana mikroseizmična aktivnost je prenežna, da bi jo lahko ljudje zaznali, krivec zanjo pa naj bi bili morski valovi. Z njimi so skrivnostni šum našega planeta v preteklosti že razlagali. Po eni teoriji naj bi vibracije proizvajali velikanski valovi, ki se raztezajo vse do oceanskega dna. Ti lahko planet pretresejo, ko strmoglavijo čez grebene oceanskega dna in robove podvodnih kontinentalnih polic. Po drugi teoriji naj bi taisti valovi sprožali potrese. Vendar pa nobena od teorij ni razložila celotnega spektra vibracij, ki jih zaznavajo senzorji.
Valovi lahko sežejo do središča našega planeta.
Od šuma do signala
»Mislim, da je rezultat naše študije pomemben korak k temu, da se skrivnostni šum spremeni v razumljiv signal,« je povedal vodja raziskave, francoski oceanograf Fabrice Ardhuin. Raziskava, kateri je načeloval, je obe prej omenjeni ideji združila v en model. Znanstveniki so s pomočjo računalniških modelov oceana, vetrov in dna dognali, da lahko valovi ob trčenju proizvajajo potresne valove, ki potrebujejo 13 sekund ali manj, da zaključijo eno valovanje. Po drugi strani počasnejši valovi, ki se gibljejo po morskem dnu, lahko proizvajajo seizmične valove s frekvenco 13 do 300 sekund. Ti so zaslužni za večji del skrivnostnega šuma, saj njihov tlak povzroča večino Zemljinega zvenenja, pravijo raziskovalci. Boljše razumevanje tega fenomena bo pripomoglo k natančnejšemu začrtanju notranjščine našega planeta, saj ti seizmični valovi odzvanjajo vse do jedra. Vendar pa raziskovalci ne zanikajo možnosti, da obstajajo še drugi viri mikroseizmične aktivnost. Povsem mogoče je namreč, pravijo, da tudi valovi, ki potujejo vzdolž obal, se spuščajo s podvodnih gora in s podvodnih grebenov, proizvajajo seizmične valove.