Pumapunku je del velikega tempeljskega kompleksa južno od arheološkega najdišča Tivanaku v zahodni Boliviji. Počiva na nadmorski višini 3850 metrov. Zaradi svoje postavitve in oblike je eno od najbolj zanimivih starodavnih mest na planetu.
Ne le, da je granit kot material zelo nehvaležen, ko pride do obdelave, ampak je tudi izredno težak za prenašanje. En blok ruševin tehta več kot 800 ton, najbližji kamnolom pa je od ruševin oddaljen kar 20 kilometrov. Način, na katerega so klade oblikovane, je za marsikaterega teoretika zarot dovoljšen dokaz, da so starodavne civilizacije uporabljale sodobne tehnologije. Prepričani so namreč, da so si njihovi izdelovalci pomagali z laserji.Rezi naj bi bili popolnoma ravni in enake globine, skozi njih pa menda ni mogoče potisniti niti britvice. Med bloki ni ne peska ne cementa.
Ko ruševine še niso bile ruševine, so v višino merile okoli 15 metrov, ocenjujejo strokovnjaki, in imele štiri etaže. Ob tem pa velja še enkrat poudariti, da naj bi bile starejše od 13.000 let.
Zaradi svoje postavitve in oblike je eno od najbolj zanimivih starodavnih mest na planetu.
Največji kladi naj bi na podlagi arheoloških dognanj prenesli po strmem vzponu iz približno 10 kilometrov oddaljenega kamnoloma v bližini jezera Titikaka. Manjše klade pa naj bi bile tudi iz približno 90 kilometrov oddaljenih kamnolomov s polotoka Copacabana. In ker se Pumapunku nahaja na višini 3850 metrov, kjer drevesa več ne rastejo, si pri transportu niso mogli pomagati z debli.
Srce civilizacije
Tivanaku, ki leži le nekaj sto metrov severovzhodno od Pumapunkuja, naj bi nekoč bil središče civilizacije z več kot 40.000 prebivalci, so prepričani nekateri znanstveniki. Tako naj bi to bila največja civilizacija, za katero ni slišal še nihče in ki je vplivala na poznejši inkovski imperij. Govori se tudi, da so tam našli dokaze o obstoju vseh ras. Tam je bila odkrita tudi skleda Fuente Magna, ozaljšana s sumerskimi hieroglifi.
