Potres na Idrijskem leta 1511 je do danes najmočnejši potres, ki je prizadel območje današnje Slovenije. Epicenter potresa, ki se je začel ob 14. uri, je bil na področju Čedad–Humino–Idrija, toda potresni sunki so prizadeli tudi Švico, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Slovaško.
Najhuje je bila v Sloveniji prizadeta Idrija, ki je bila skoraj popolnoma porušena. Potres je zrušil hrib med Idrijo in Spodnjo Idrijo, plaz je zasul rečni tok in reka je poplavila Idrijo. V Škofji Loki je bil skoraj popolnoma porušen škofjeloški grad, v Ljubljani Križanke. Glede na lestvico MSK je potres dosegel X. stopnjo z magnitudo 7,90. Med potresom je umrlo med 12.000 do 15.000 ljudi. A potres ni bila edina stvar, ki je pestila ljudi v tistem času.
V začetku 16. stoletja se je namreč začela prva benečanska vojna (1508–1516). Benečani so okupirali celotno območje zahodno od Postojne. Leta 1510 je, najverjetneje tudi zaradi vojne, izbruhnila še kuga in zahtevala ogromno smrtnih žrtev, po pokrajini pa so pustošile tudi različne oborožene skupine.
Potres je največ škode naredil na kamnitih stavbah, medtem ko se je večina lesenih ohranila. Prav to je razlog, da v Idriji ni bilo več mrtvih, saj so bile hiše rudarjev v glavnem iz lesa. Nekateri zapisi kažejo, da je bil Bovec popolnoma uničen, precej škode so med drugimi utrpeli v Tolminu.
V potresu naj bi umrlo nekje od 12.000 do 15.000 ljudi, a zdaj zgodovinarji menijo, da so te številke vendarle pretirane. Vsekakor pa je dejstvo, da je bil to eden najmočnejših potresov na področju Slovenije v zapisani zgodovini.
Dogodki
1027 – Papež Janez XIX. okrona Konrada II. za rimsko-nemškega cesarja
1713 – Anglija s podpisom pogodbe s Španijo edina dobi pravico do trgovanja s sužnji v španskih južnoameriških kolonijah
1918 – Nemci zavzamejo Noyon, Roye in Lihons
1927 – v Brescii prvič izvedejo dirko Mille Miglia
1941 – britanska vojna mornarica premaga italijansko pri rtu Matapan
1942 – ustanovljena 1. štajerska partizanska brigada
1943 – Gubčeva in Cankarjeva brigada v bitki v Jelenovem žlebu premagata italijansko divizijo Macerata
1945 – konec bitke na Iwo Jimi
1954 – v ZDA izvedena prva operacija na odprtem srcu
1979 – Egipt in Izrael pred Belo hišo podpišeta mirovni sporazum
1999 – ob 20.00 se začne operacija Zavezniška sila – napad zveze NATO na ZRJ
Rojstva
1838 – Janez Mencinger, slovenski pisatelj, satirik
1875 – Syngman Rhee, južnokorejski predsednik
1883 – Poul Hagen Reumert, danski gledališki in filmski igralec
1893 – Palmiro Togliatti, italijanski komunist
1905 – Viktor Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater
1911 – Thomas Lanier »Tennessee« Williams, ameriški pisatelj, dramatik
1911 – John Langshaw Austin, angleški filozof in jezikoslovec
1931 – Leonard Nimoy, ameriški igralec in filmski režiser
1941 – Richard Dawkins, britanski biolog
1984 – Felix Neureuther, nemški smučar
1985 – Keira Knightley, angleška igralka
Smrti
1130 – Sigurd Križar, norveški kralj, voditelj norveškega križarskega pohoda 1107 (* 1090)
1827 – Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj flamskega rodu (* 1770)
1884 – Jovan Vesel Koseski, slovenski pesnik (* 1798)
1892 – Walt Whitman, ameriški pesnik (* 1819)
1920 – Avguštin Stegenšek, slovenski umetnostni zgodovinar (* 1875)
1923 – Henritte Rosine Bernard – Sarah Bernhardt, francoska gledališka igralka (* 1844)
1929 – Katharine Lee Bates, ameriška pesnica (* 1859)
1933 – Salvatore Massaro – Eddie Lang, ameriški jazzovski kitarist (* 1902)
1944 – Anton Breznik, slovenski jezikoslovec (* 1881)
1983 – Anthony Frederick Blunt, angleški umetnostni zgodovinar, vohun (* 1907)
1993 – Anton Peterlin, slovenski fizik (* 1908)
