Mark Avrelij se je rodil 26. aprila 121 očetu Marku Aniju Veru in materi Domitiji Lukili. Očeta je izgubil že v rani mladosti, tako da ga praktično ni poznal. Pri 17 letih ga je posinovil Antonin Pij, ki je takrat postal cesar. Ko je leta 161 Antonin Pij umrl, je vladarska oblast prešla v roke Marka Avrelija. Toda Mark je že ob nastopu svoje vlade predlagal svojega adoptivnega brata Lucija za sovladarja. Skupaj sta vladala do leta 169, do smrti Lucija Vera.
Mark Avrelij ni imel lahkega vladanja. V tistem času so ves čas na ozemlje rimskega cesarstva vdirala barbarska plemena, tako da je Mark velik del svojega vladanja preživel zunaj Rima na bojiščih. Mark Avrelij je že zgodaj začutil ljubezen do filozofije. Zgledoval se je po vseh grških filozofski smereh, najbolj pa je nanj vplival stoicizem, vendar se v določenih značilnostih od stoe tudi močno razlikuje. Pri njem strogost do sebe ostane, strogost do drugih (kar je značilno za stoiško filozofijo) pa je odpadla in na njeno mesto pride človeška altuistična dobrota. Njegova filozofija ne raste iz knjig, ampak iz življenja. Mark Avrelij je živel v skladu s svojo filozofijo. Zaradi spoštovanja do grške filozofije je tudi Dnevnik napisal v grškem jeziku, kar je za takratne pisce velika redkost.
Delo Dnevnik cesarja Marka Avrelija (Ta eis Heauton) je zgrajeno iz 12 knjig. Po zgradbi ima obliko dnevnika. Zdi se nenavadno, da so se ravno v času tako blagega in človekoljubnega cesarja razplamtela preganjanja kristjanov. Med vidnejšimi žrtvami iz njegovega časa je tudi filozof in apologet Justin. Po vsej verjetnosti Mark Avrelij ni želel nastopiti proti krščanstvu kot takemu, pač pa je želel omejiti nekatere heterodoksne struje, ki so ogrožale državno enotnost (zavračanje vojaške službe v času potrebe po obrambi meja in podobno). Zaradi preslabega poznavanja mladega religioznega pojava pa je udaril po vseh kristjanih. Cesar Mark Avrelij je zaradi bolezni umrl spomladi leta 180.
Dogodki
624 – v bitki pri Badru Mohamedove enote dosežejo prvo pomembnejšo zmago
1041 – bitka pri reki Olivent: prva od kar nekaj uspešnih bitk, v kateri so Normani odločujoče porazili Bizantince in se polastili bizantinskih ozemelj v južni Italiji
1818 – Jose de San Martin in Bernardo O'Higgins zasedeta Santiago de Chile
1848 – ustanovljena narodna garda v Ljubljani
1891 – vzpostavljena telefonska zveza med Parizom in Londonom
1926 – Brazilija, Poljska in Španija preprečijo včlanitev Nemčije v Društvo narodov
1942 – začetek operacije Reinhard, med katero nacisti pobijejo skoraj vse poljske Jude
1965 – v Ljubljani se začne 5. kongres Zveze komunistov Slovenije
2004 – v nemirih kosovski Albanci uničijo več pravoslavnih cerkva in samostanov
2011 – varnostni svet Združenih narodov sprejme resolucijo o prepovedi poletov nad Libijo
Rojstva
1712 – Jožef Straub, slovenski kipar
1733 – Carsten Niebuhr, nemški popotnik
1751 – Anders Dahl, švedski botanik
1811 – Karl Ferdinand Gutzkow, nemški pisatelj
1820 – Jean Ingelow, angleška pisateljica, pesnica
1834 – Gottlieb Wilhelm Daimler, nemški izumitelj
1881 – Walter Rudolf Hess, švicarski fiziolog, nobelovec 1949
1919 – Nathaniel Adams Coles – Nat King Cole, ameriški jazzovski glasbenik
1938 – Rudolf Hametovič Nurejev, ruski plesalec, koreograf tatarskega rodu
1951 – Kurt Vogel Russell, ameriški filmski igralec
1955 – Gary Sinise, ameriški filmski igralec
Smrti
180 – Mark Avrelij, rimski cesar
1040 – Harold I., angleški kralj
1266 – Peter iz Montereauja, francoski arhitekt
1270 – FIlip Montforški, baron Tira v križarskem Zamorju
1860 – Anna Brownell Jameson, angleška pisateljica
1917 – Franz Clemens Brentano, nemški psiholog in filozof
1926 – Aleksej Aleksejevič Brusilov, ruski general
1956 – Irene Joliot–Curie, francoska fizičarka, nobelovka 1935
1976 – Luchino Visconti, italijanski filmski režiser
2005 – George Frost Kennan, ameriški diplomat
2007 – John Backus, ameriški računalničar
