Skrivnostno mesto je za vse tiste, ki o njegovem obstoju ne dvomijo, pod morjem izgubljeno več kot dva tisoč let.
Raziskovalci so domala mitološko metropolo, ki jo je dodobra opisal grški filozof Platon, iskali na Kreti, Malti, Siciliji in Santoriniju, najjužnejšem grškem otoku v Kikladih. Vendar pa je računalniški strokovnjak Michael Hubner pravil, da se izgubljeno mesto ni nikdar potopilo in da je izsledil njegovo lokacijo nekje v Maroku.
Atlantida naj bi se nahajala ob obali Maroka.
Po Nemčevi razlagi naj bi Atlantido preplavil cunami, ostanki mesta pa naj bi ostali neodkriti nedaleč od obale maroškega mesta Marakeš. Nemec se je do lokacije dokopal s pomočjo matematiko. Natančno je zbral Platonove namige, ki naj bi jih skupno bilo enainpetdeset. Platon je med drugim zapisal, da se je krožno zasnovana Atlantida nahajala v bližini morja. In to slabih pet tisoč kilometrov od Aten, torej nekje v Evropi, Afriki ali Bližnjem vzhodu. Evropo in Azijo je izločil že Platon, omenil pa je še visoko gorovje, kakršno je Atlas v Maroku. Prav tako naj bi Atlantida bila zahodno od Egipta.
Puščavsko korito, kamor je Hubner umestil Atlantido.
Ko je Hubner te podatke vnesel v računalnik, se je za najbolj verjetno nahajališče izkazalo območje dobrih sto šestdeset kilometrov južno od Marakeša. Tam je nato na lastno pest odkril številne značilnosti, ki jih je pred 2.600 leti Atlantidi pripisal Platon.
Območje se nahaja v puščavskem koritu, od obale oddaljenem le dobrih enajst kilometrov. V središču korita je manjša vzboklina, ki spominja na podobno privzdignjeno središče mesta v Platonovem opisu. Posušeni rečni rokavi so nadalje skladni s Platonovim pisanjem. Hubner je zato menil, da je le malo verjetno, da se vse značilnosti nahajajo na tako malem območju le po naključju. Umrl je pred dvema letoma.