Hiro Onoda je bil član cesarske obveščevalne službe in leta 1944 je bil s svojo enoto poslan na otok Lubang na Filipinih. Naloga njegove enote je bila, da s saboterskimi akcijami prepreči, da bi zavezniki zasedli otok, in da onemogoča filipinsko vojsko. Poleg tega so bila njegova navodila, da se ne smejo predati pod nobenim pogojem, ampak bi morali narediti samomor. In Hiro se je tega držal, celo 30 let po koncu druge svetovne vojne.
28. februarja leta 1945 so se zavezniške sile izkrcale na otoku in v tem času so bili ubiti ali zajeti vsi pripadniki Hirove enote razen njega in še treh vojakov. Onoda je s tem postal poveljnik trojice in z vojaki je zbežal v gore. Tam so nadaljevali diverzantske akcije in kmalu je bil ubit prvi od treh vojakov.
Oktobra 1945 je trojica sicer videla letak, ki je sporočal, da je vojne konec in da je Japonska kapitulirala, a so sporočilo jemali kot sovražno propagando. Neverjetnih trideset let so se še borili in izvrševali napade na policijske enote in osamljene vasi. Leta 1954 je bil ubit vojak Šimada, tako da sta ostala le Onoda in vojak Kozuka. Slednji je bil ubit leta 1972, ko sta z Onodo zažgala skladišče riža. Tako je Onoda ostal sam.
20. februarja je na otok prišel dvajsetletni Norio Suzuki, ki je slišal za Onodo in se odločil, da ga poišče. Norio je vojaka res našel in moža sta se spoprijateljila, a se Onoda vseeno ni želel predati brez ukaza višjega oficirja.
Japonska vlada je nato poiskala njegovega poveljnika, majorja Jošimija Tanigučija, ki se je takrat ukvarjal s prodajo knjig, in ga prepričala, da se je odpravil na otok. 9. marca 1974 se je sestal z Onodo in mu izdal povelje, da se preda. Dan pozneje je Onoda to res storil.
Onoda in njegova tovariša so po vojni ubili več ljudi, a ga je filipinsko sodišče oprostilo, saj naj bi to storili v prepričanju, da vojna še zmeraj traja. Onoda je umrl 16. januarja 2014 zaradi odpovedi srca.
Dogodki
1661 – Ludvik XIV. postane francoski kralj
1876 – Alexander Graham Bell s podstrešja svoje hiše pošlje pomočniku v klet prvo telefonsko sporočilo: »Gospod Watson, pridite sem, potrebujem vas!«
1910 – na Kitajskem odpravljeno suženjstvo
1933 – v Tretjem rajhu začnejo množično sežigati »rasno oporečne« knjige
1942 – anglo-ameriško vojno letalstvo uspešno napade japonske ladje v Salamauiju
1944 – zavezniško letalstvo bombardira Rim
1944 – ustanovljen grški Začasni komite narodne osvoboditve
1948 – redno začne izhajati Pavliha
1959 – dalajlama Tenzin Gyatso izgnan v Indijo
1992 – Eduard Ševardnadze postane gruzijski predsednik
Rojstva
1856 – Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec, geolog († 1942)
1903 – Leon Bix Beiderbecke, ameriški jazzovski trobentač († 1931)
1908 – Lado Ambrožič-Novljan, slovenski partizanski general († 2004)
1923 – Val Logsdon Fitch, ameriški fizik, nobelovec 1980
1928 – James Earl Ray, ameriški atentator († 1998)
1940 – Carlos Ray »Chuck« Norris, ameriški karateist, filmski igralec
1955 – Marianne Rosenberg, nemška pevka, skladateljica
1958 – Sharon Stone, ameriška filmska igralka
1981 – Samuel Eto'o, kamerunski nogometaš
1984 – Olivia Wilde, ameriška filmska, televizijska in gledališka igralka
1992 – Emily Osment, ameriška filmska, televizijska igralka in pevka
Smrti
1391 – Tvrtko I. Kotromanić, prvi bosanski kralj (* 1338)
1762 – Jean Calas, francoski trgovec, hugenot (* 1698)
1805 – Blaž Kumerdej, slovenski šolnik, filolog (* 1738)
1910 – Karl Lueger, avstrijski politik (* 1844)
1913 – Harriet Tubman, ameriška abolicionistka (* okoli 1820)
1937 – Jevgenij Ivanovič Zamjatin, ruski pisatelj (* 1884)
1940 – Mihail Afanasjevič Bulgakov, ruski pisatelj (* 1891)
1942 – William Henry Bragg, angleški fizik, nobelovec 1915 (* 1862)
1966 – Frits Zernike, nizozemski fizik, nobelovec 1953 (* 1888)
1985 – Konstantin Ustinovič Černenko, generalni sekretar KPSZ (* 1911)
2003 – Naftali Temu, kenijski atlet (* 1945)
