Moški je znotraj lesenega zaboja prestal 63 ur trajajoče potovanje, ki ga je poneslo na tri celine. Potovanje je imelo 24 ur zamude zaradi megle, zaboj s Spiersom je padel z viličarja, v Bombaju pa je, potem ko so njegov zaboj pustili na vročem asfaltu, skoraj dehidriral. Vendar pa je preživel – pozneje je imel več lažnih identitet in kot tihotapec mamil prepotoval svet.
»Zdi se, da je zaradi svoje izredne karizme zmožen česarkoli.« - Marcus McSorley
O njegovem življenju sta spregovorila Julie in MarcusMcSorley, žena in sin Johna McSorleyja. Podrobnosti bizarnega načrta so bile dorečene v eben od pubov v Twickenhamu oktobra 1964. Največji zaboj, ki ga je bilo mogoče poslati, je bil dimenzij 1,52 m x 91 cm x 76 cm. Spiers in McSorley sta kot vsebino pošiljke navedla plastično emulzijo, poslano iz lažnega britanskega kemijskega podjetja v lažno čevljarsko proizvodnjo v Perthu. Kot prejemnika sta navedla gospoda Grahama – ta je seveda bil izmišljen – in ker nihče ne bi prišel po zaboj, ta ne bi bil plačan, pot pa bi tako bila zastonj.
Bil je uspešen atlet.
Leseno zavetje
McSorley je zabojnik sestavil v svojem stanovanju, notranjščino pa je opremil z več jermeni in pasovi, s katerimi bi se Spiers med nalaganjem in raztovarjanjem stabiliziral. Zabojnik se je nadalje odpiral na obeh koncih, tako da je Spiers lahko med letom splezal iz njega, pred potovanjem pa en teden ni jedel, da je upočasnil presnovo. S seboj je imel le potni list, ročno uro in nekaj malega hrane in pijače. McSorley in dva prijatelja sta tako 17. oktobra leta 1964 zabojnik s Spiersom naložila v kombi in ga odpeljali na letališče Heathrow. Ko ga je odposlal, je McSorley še potrepljal po zaboju, nato pa izginil v množici. Spiersovo potovanje se ni začelo obetavno. Nad letališče se je zgrnila gosta megla, zaradi katere so vsi leti imeli 24-urno zamudo. 28 ur je minilo, preden je Spiers romal na letalo. Tako se je začel prvi del njegovega potovanja – kratek let do Pariza. Prestal ga je dokaj dobro, saj je uspel pojesti nekaj hrane in urinirati v plastenko. Iz Pariza je letel v Bombaj. Spanje v zaboju se je izkazalo za problematično – noge je lahko stegnil le, če je sedel pokonci, za ležeči položaj pa je moral noge pokrčiti. 37 ur po prihodu na Heathrow je letalo pristalo v Bombaju. Osebje indijskega letališča je tovor razložilo in pustilo na žgočem soncu. Spiers je obrnjen na glavo visel v svojem zaboju in skušal ne politi urina v pločevinki, potem ko je do vrha napolnil plastenko. Ko se mu je uspelo odvezati, je lahko sedel, a vročina ni pojenjala. Skoraj dehidriran je začel premišljevati o predaji, a je k sreči že čez nekaj ur bil na letalu in na zadnjem delu svojega potovanja. A ne ravno. Čeprav je bil let iz Bombaja do Pertha direkten, se je letalo za gorivo ustavilo v Singapurju. Spiers se je tako po 63 urah in skoraj 21.000 kilometrih znašel v Perthu. Iz skladišča se je odkradel do terminala, kjer se je pridružil skupini potnikov. Do Adelaidea je štopal.
Zaboj, v katerem je "domoval" 63. ur.
Na očeh sveta
Vseeno pa se je znašel v medijih, ker je McSorleyja pozabil obvestiti, da je varno prispel, zaskrbljeni McSorley pa je se je obrnil na britanskega novinarja v upanju, da bi mu ga pomagal izslediti. Vest je obšla oblo. Letalska družba, na katere letalih se je pretihotapil Spiers pa mu je zaradi pritiskov odpisala stroške leta.
To pa še ni vse
Vendar pa je po pisanju McSorleyjevega sina Marcusa sodeč ta podvig zgolj začetek neverjetne Spiersove življenjske zgodbe. Spiers se je namreč kmalu po tistem začel ukvarjati s tihotapljenjem raznoraznih substanc. Imel je tri različne identitete, iskan je bil na treh različnih celinah, pobegnil je s svojo ljubimko Annie in bil kot Francoz na smrt obsojen na Šrilanki. Sčasoma je bila prepeljan nazaj v Avstralijo, kjer je odslužil tri leta zaporne kazni. Danes 73-letni Spiers z novo partnerico in dvema psoma živi v Adelaidu. Še vedno prijateljuje z družino McSorley.