Knight Frank ugotavlja, da je bilo na Hrvaškem pred desetimi leti 130 ljudi, katerih premoženje je preseglo 30 milijonov dolarjev, do leta 2024 pa naj bi jih bilo več kot 300 ali za tretjino več kot lani. V primerjavi z letom 2013 so imeli lani na Hrvaškem le enega multimilijonarja več.
Glede na podatke se je tako očitno že pred nekaj leti uresničil načrt prvega hrvaškega predsednika Franje Tuđmana o 200 bogatih hrvaških družinah, ki bodo gospodarsko upravljale z državo.
Skupna vrednost premoženja hrvaških milijonarjev je ocenjena na najmanj 30 milijard dolarjev, kar je skoraj dvakrat več, kot znašajo letni prihodki hrvaškega državnega proračuna. Hrvaški bruto domači proizvod (BDP) pa je okoli 48 milijard dolarjev letno.
Hrvaška je ena redkih tranzicijskih držav, ki je bila uvrščena v analizo, tudi zaradi tega, ker je koncentracija multimilijonarjev na prebivalca ena največjih v vzhodni Evropi. Poljska ima devetkrat več prebivalcev kot Hrvaška ter 503 multimilijonarje, kar je 2,3-krat več kot Hrvaška, primerja časnik Novi list.
Hrvaška ima tudi svoje milijarderje v kunah. Najbogatejši je lastnik hrvaškega koncerna Agrokor Ivica Todorić, ki je bil lani uvrščen na Forbesov globalni seznam bogatašev. Todorićevo bogastvo so ocenili na 6,6 milijarde kun (868 milijonov evrov).
Sledita hrvaška družina Lukšić iz Čila, ki jo predstavlja Davor Lukšić z 1,3 milijarde kun (170 milijonov evrov) vrednim premoženjem, ter lastnik skupine Atlantic Emil Tedeschi, ki ima s svojo družino 1,1 milijarde kun (143 milijonov evrov) premoženja.
Za razliko od Forbesove analiza Knight Franka temelji na celotnem premoženju določene bogate osebe in ne samo na borznih poročilih, kar pomeni, da sešteva tudi nepremičnine, bančne račune, letala, plovila, diamante, umetnine in podobne dragocenosti.
Med najbogatejše Hrvate tako zagotovo sodijo tudi podjetnik Luka Rajić, ki je od prodaje živilske družbe Dukat zaslužil 2,1 milijarde kun (274 milijonov evrov), ter bivša hrvaška solastnika Dinersa na Hrvaškem, ugledna odvetnika Marijan Hanžeković in pokojni Žarko Kraljevič, ki sta skupaj s slovenskim podjetnikom Tomažem Lovšetom leta 2006 prodala deleže v hrvaški franšizi Erste bank za 1,1 milijarde kun, kar je takrat znašalo 150 milijonov evrov.
Ne gre pozabiti niti lastnika vodilne hrvaške stavnice, ki je v zadnjih petih letih v žep pospravil najmanj 700 milijonov kun dobička, sklene reški časnik.
