Adolf Hitler, ki je bil od julija 1921 predsednik nacionalsocialistične nemške delavske stranke, je novembra 1923 s pučem na Bavarskem poskušal zrušiti Weimarsko republiko. S prvim delom knjige Moj boj (ki jo je napisal v zaporu in objavil leta 1925) je oblikoval antisemitistično in rasno ideologijo nacionalsocializma. Leta 1933 je predsednik države Paul von Hindenburg Hitlerja imenoval za kanclerja Nemčije. V nekaj mesecih je njegov režim s terorjem, izrednimi odloki ter prepovedmi organizacij in strank uničil pluralistično demokracijo, zvezni značaj države in pravni sistem takratne Nemčije. Politične nasprotnike so zapirali v koncentracijska taborišča, jih mučili in morili. Hitler je tudi med tako imenovanim Röhmovim pučem dal pomoriti nasprotnike v lastnih vrstah. Hindenburgovo smrt 2. avgusta 1934 je izkoristil za to, da je združil položaj kanclerja države s položajem njenega predsednika. Nemce judovskega porekla se je po letu 1933 vse bolj izločalo in onemogočalo, posebno po sprejetju tako imenovanih Nürnberških zakonov septembra 1935. S svojimi ukazi za ponovno oborožitev vojnih sil in zasedbo Porenja je Hitler leta 1936 prelomil Versajski mirovni sporazum. Nacistični propagandni aparat je njegovo gospodarsko, socialno in zunanjo politiko predstavljal kot velike uspehe, kar je Hitlerju v Nemčiji vsaj do leta 1939 zagotavljalo neverjetno priljubljenost.
Leta 1938 je prevzel neposredno vodenje oboroženih sil in izsilil priključek Avstrije. Münchenški sporazum (30. september 1938), ki mu je dovolil pripojiti sudetske dežele k nemškemu rajhu, je prelomil že 15. marca 1939, ko je razbil preostanek Češkoslovaške. Z ukazom za napad na Poljsko je septembra 1939 sprožil začetek druge svetovne vojne v Evropi. 31. julija 1940 je sporočil vodjem nemške vojske, da je sklenil napasti Sovjetsko zvezo.
Med drugo svetovno vojno so nacisti in sostorilci zakrivili številne množične zločine in genocid. V holokavstu je bilo umorjenih od 5,6 do 6,3 milijona judov, v Porajmosu pa do 500.000 Sintov in Romov.
Dogodki
1496 – angleški kralj Henry VII. napiše pismo Johnu Cabotu in njegovemu sinu, s katerim dovoli raziskovanje neznanega ozemlja
1616 – Cerkev je prepovedala knjigo Nikolaja Kopernika, v kateri je postavil heliocentrično teorijo
1770 – v bostonskem pokolu britanska vojska ubije 5 Bostončanov
1933 – Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt razglasi bančni praznik, ob katerem so zaradi gospodarske krize zaprli vse banke v državi in zamrznili vse bančne transakcije
1933 – nacistična stranka Adolfa Hitleja na volitvah prejme 43,9 odstotka glasov, kar je zadostovalo, da so razglasili diktaturo
1946 – Winston Churchill med govorom v Fultonu prvič uporabi pojem »železna zavesa«
1984 – šest tisoč rudarjev je v Veliki Britaniji začelo svojo stavko, ki je veljala za mejnik v doseganju novih delavskih pravic
Rojstva
1133 – Henrik II., angleški kralj
1224 – Kinga Poljska, ogrska princesa, poljska kraljica in svetnica
1696 – Giovanni Battista Tiepolo, italijanski slikar
1794 – Jacques Babinet, francoski fizik
1825 – Ivan Navratil, slovenski urednik, jezikoslovec češkega rodu
1879 – William Henry Beveridge, britanski politik, ekonomist
1890 – Berick Traven Torsvan, nemški pisatelj
1904 – Karl Rahner, avstrijski katoliški teolog
1908 – sir Reginald Carey »Rex« Harrison, angleški filmski igralec
1915 – Laurent Schwartz, francoski matematik
1922 – Pier Paolo Pasolini, italijanski pesnik, pisatelj, filmski režiser
Smrti
1239 – Hermann von Balk, nemški vitez križnik
1319 – Ivan II. Viennoiški, dofên Viennoisa
1717 – François de Callières, francoski diplomat
1815 – Franz Anton Mesmer, nemški zdravnik
1827 – Pierre-Simon Laplace, francoski matematik, fizik, astronom
1827 – Alessandro Volta, italijanski fizik
1919 – Ernest von Koerber, avstrijski predsednik vlade, državnik
1929 – David Dunbar Buick, ameriški inženir, industrialec
1953 – Josip Visarijonovič Džugašvili, sovjetski diktator gruzinskega rodu
1953 – Sergej Sergejevič Prokofjev, ruski skladatelj, pianist
1966 – Anna Andrejevna Gorenko – Anna Ahmatova, ruska pesnica
2006 – Milan Babić, srbski politik
2013 – Hugo Chávez, venezuelski politik
