Zanimivosti

Od kulturnikov za kulturnike - na današnji dan

uk
14. 2. 2015, 15.44
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Štirinajstega februarja 1933 je izšla prva številka slovenske revije za književnost in kulturo Sodobnost, ki je sicer delovala pod različnimi imeni.

Uredniki predvojne Sodobnosti so bili Ferdo Kozak, Stanko Leben in Josip Vidmar. Novi svet sta urejala Juš Kozak in Ferdo Kozak, Našo sodobnost pa Ferdo Kozak in Boris Ziherl, dokler ni leta 1955 uredništva prevzel Drago Šega. Tri leta (1965−1968) je revijo urejal Mitja Mejak, po njegovi smrti pa je prešla v roke Cirila Zlobca (1969−1999). Leta 1998 se mu je pridružil Evald Flisar.

Predvojna Sodobnost je bila precej marksistično orientirana. Novi svet je imel podobno začrtane smernice, a vendar zasledimo kritiko razmer v Sovjetski zvezi in doma. V uvodnem uredniškem članku Naše sodobnosti je bilo poudarjeno, da bo revija pospeševala književno kritiko, ki naj bi prispevala k razvoju »resnične socialistične književnosti«. Naša sodobnost ni mogla obdržati smernic, ki jih je začrtal Novi svet. Še v okviru Naše sodobnosti se je oblikovala skupina javnih intelektualcev.

Leta 1964 je uredništvo s 64 književniki in publicisti nasprotovalo ukinitvi Perspektiv. V julijski številki je proti temu ukrepu izšla še izjava 44 sodelavcev. Zaradi nasprotovanj je prišlo do menjave uredništva in številni sodelavci so prenehali objavljati. V drugi polovici šestdesetih in začetku sedemdesetih let se je Sodobnost veliko posvečala kulturni politiki in razlagam kulturnega razvoja na Slovenskem.

Med letoma 1970 in 1971 so obravnavali vprašanje slovenskega jezika v JLA . Obravnavali so literarna in jezikovna vprašanja, objavljali prevode leposlovnih del in slovensko leposlovje. Marca 2004 se je revija založniško osamosvojila in postala samostojno kulturno-umetniško društvo. 

Dogodki 
1671 – na Dunaju se začne sojenje hrvaškima zarotnikoma Petru Zrinskemu in Franu Krstu Frankopanu
1804 – Đorđe Petrović Karađorđe iz družine Karađorđevićev na skupščini v Oraševcu postane vodja srbskega upora proti Otomanskemu cesarstvu
1876 – Alexander Graham Bell predstavi prvi uporaben telefon
1879 – s čilsko zasedbo Antofagaste se začne solitrna vojna
1912 – Arizona se pridruži ZDA
1918 – Rusija uvede gregorijanski koledar
1929 – veliki masaker na valentinovo v Chicagu
1943 – Rdeča armada osvobodi Rostov in Vorošilovgrad
1944 – konec bitke za Leningrad
1992 – Rusija prizna neodvisnost Slovenije
2001 – italijanski parlament izglasuje zaščitni zakon za slovensko manjšino

Rojstva 
1122 – cesar Hailingwang, dinastija Jin 
1732 – Gregor Schoettl, slovenski filozof, fizik 
1763 – Jean Victor Marie Moreau, francoski general 
1869 – Josip Gruden, slovenski zgodovinar 
1896 – Edward Arthur Milne, angleški astrofizik, matematik, kozmolog 
1913 – Jimmy Hoffa, ameriški sindikalni vodja 
1914 – Boris Kraigher, slovenski narodni heroj 
1944 – Alan Parker, angleški filmski režiser
1950 – Josipa Lisac, hrvaška pop in rock pevka
1986 – Tiffany Thornton, ameriška televizijska in filmska igralka
1989 – Jurij Tepeš, slovenski smučarski skakalec

Smrti 
869 – sv. Ciril, slovanski prosvetitelj 
1318 – Margareta Francoska, angleška kraljica, soproga Edvarda I. 
1779 – James Cook, angleški raziskovalec 
1925 – Jacques Riviere, francoski pisatelj, kritik, urednik 
1943 – David Hilbert, nemški matematik 
1945 – Otto Kittel, nemški vojaški pilot in letalski as 
1952 – Maurice De Waele, belgijski kolesar 
1956 – Fran Eller, slovenski pesnik 
1975 – sir Julian Sorell Huxley, angleški biolog, filozof, pisatelj 
1987 – Dimitrij Borisovič Kabalevski, ruski skladatelj in glasbeni teoretik 
1988 – Cal Niday, ameriški avtomobilski dirkač