Znanstveniki so bili za Vesto, drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 kilometrov, do nedavnega prepričani, da ni mogla zadrževati površinskih voda na račun nizkih temperatur in pritiska.
A podatki Nasinega modula Zarja, zbrani med letoma 2011 in 2013, prikazujejo geološke značilnosti, po katerih bi bilo mogoče soditi, da asteroid ni že od nekdaj brez vode.
Sicer verjetno ni mogoče govoriti o pravih vodnih tokovih, a znanstveniki menijo, da je bilo vode dovolj, da je peščene in kamnite delce pognala v gibanje. Vprašanje je le, če bo modul podobne sledi odkril tudi na Cereri, ki jo bo dosegel marca.
Klemens Haselsteiner
Inavguracija
Zloraba položaja
Neverjetna sreča v nesreči
Ljubezen
Bolezen
Pri Radovljici
Izsledili so jo na domu
Delovna nesreča
Sedežnica
