Britanski vohuni so namreč sumili, da nemški simpatizerji Nemcem s pomočjo tovrstnih markacij pošiljajo sporočila. S preiskavami so začeli, ko so izvedeli, da so na Poljskem, na Nizozemskem, v Franciji in v Belgiji na ta način usmerjali nemške letalske sile.
Na Poljskem, na Nizozemskem, v Franciji in v Belgiji, na ta način usmerjali nemške letalske sile.
Leta 1940 je namreč večina Britancem živela v strahu, saj so bili, glede na to, kako se je odvijala vojna, prepričani, da so naslednji na vrsti za odstrel. Nič nenavadnega torej, da so se bali, da so Nemci v Veliki Britaniji imeli vohune, četudi se je pozneje izkazalo, da formacije v žitu v Veliki Britaniji niso služile signaliziranju.
