Nič drugačna ni bila njihova miselnost, ko so gradili javna stranišča. To so sicer rahlo prilagodili. »Zaradi zasebnosti in na željo žensk smo na vhode javnih stranišč namestili tanke zavese. Vrata ne pridejo v poštev, saj niso skladna z našimi prepričanji,« je povedal vaški trgovec Parmeshwar Mane.
Nekateri vaščani vhode čez noč zagradijo z lesenimi pregradami pa še to le zato, da preprečijo vstop divjim živalim in potepuškim psom. Obiskovalci si s trkanjem ne morejo pomagati, ker vrat pač ni; tako ji ne preostane drugega, kot da povzdignejo glas.
Pred zločinom jih varuje njihovo priljubljeno božanstvo.
Vaščani vasice Shani Shingnapur so prepričani, da zaradi vere v božanstvo Shani varnostnih ukrepov ne potrebujejo. Legenda namreč pravi, da je Shani vaščanom obljubil zaščito, potem naj bi bližnja reka naplavila njegovo podobo, vklesano v kamen in železo.Kot je povedal mlinar Balasaheb Borude:»Kdorkoli bi kradel, bi celo noč hodil in se vseeno znašel v vasi – takšna je Shanijeva moč.« Vaščani so prepričani tudi, da bo vsako slabo dejanje poplačano s sedem in pol leti nesreče. Prebivalci so tako upravičeno ponosni na svojo vas, v kateri ni prostora za nedostojno obnašanje. Če zlikovci že zaidejo vanjo, se obnašajo kot gospodje, se pohvalijo vaščani.
To je povečini res, čeprav je v zadnjih nekaj letih menda izginilo nekaj gotovine in nakita. Zato so se nekateri vaščani odločili za bogokletno dejanje – dali so si namestiti vrata.
Če zlikovci zaidejo v vas, se obnašajo kot gospodje.
Skeptiki pa so prepričani, da nizke stopnje kriminala oziroma popolnega manka le-tega ne gre pripisati božanstvu, temveč odmaknjenosti vasice s 5.000 prebivalci. Uradna različica naj bi služila zgolj privabljanju turistov, od katerih so finančno odvisni njeni prebivalci. Zato občasne kraje niso prijavljene, saj ne gre tvegati slovesa, ki vaščanom prinaša denar, še menijo skeptiki.