Novice Svet24

Prva svetovna vojna je sledila obdobju velikega optimizma in miru, ki sta vladala v Evropi.Vse se je spremenilo leta 1914, ko se je ta znašla v primežu konflikta, ki je terjal življenja milijonov, pohabil državne ekonomije in končal imperije. Številni zgodovinarji so prepričani, da bi bilo prvo svetovno vojno mogoče preprečiti do zadnje minute. Zakaj se je torej zgodila?

Številni zgodovinarji so prepričani, da bi bilo prvo svetovno vojno mogoče preprečiti do zadnje minute. 

Pet razlogov za prvo svetovno vojno.

To so imperializem, militarizem, nacionalizem, obrambna zavezništva in umor Franca Ferdinanda, avstrijskega nadvojvode. Pred začetkom prve svetovne vojne so se številne evropske države znašle v dirki za afriške in azijske naravne vire, ki bi njihove ekonomije ponesli v nove višave. Obenem pa so Nemčija, Rusija, Velika Britanija in Francija vse več svojega BDP-ja namenjala oboroževanju. Narodi so tako bili pripravljeni na vojno. Vse več slovanskih narodov se je hotelo rešiti spon Avstro-Ogrske.

Wikipedija

Za Srbe je Princip narodni junak, ki se je boril proti avstrijski nadvladi v BiH, za druge terorist in kriminalec.

Umor Ferdinanda pa je prinesel vojno –nacionalizmi niso le zanetili vojne, ampak so jo tudi vzdrževali. Pred izbruhom so bila sklenjena obrambna zavezništva med Rusijo in Srbijo, Francijo in Rusijo, Veliko Britanijo, Francijo in Belgijo, Japonsko in Veliko Britanijo. Na podlagi njih so se po Ferdinandovi smrti izoblikovale nasprotne si sile. Še posebej sta bili pomembni zavezništvi med Rusijo in Srbijo ter Nemčijo in Avstro-Ogrsko, saj je nadvojvodo ustrelil atentator srbskega rodu Gavrilo Princip. Umor je vodil v vojno, potem ko je Kraljevina Srbija zavrnila ultimat Avstro-Ogrske. Rusija je mobilizirala svoje enote, potem ko je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. Posledično je svoje enote mobilizirala tudi Nemčija. Ta se je bala vojne na dveh frontah (vzhod: Rusi, zahod: Francozi in Britanci), zato je v upanju, da bo vojna čim hitreje končala, čez nevtralno Belgijo napadla Francijo.

Reuters

Vzporednice med leti 1914 in 2015

Razmere, ki so vodile v prvo svetovno vojno, grozljivo spominjajo na današnje dogajanje v svetu. V zadnjih letih spet aktualna Svilna cesta bo utrdila trgovino med Kitajsko in preostankom Evrazije. Prav tako bi lahko pripomogla k Putinovim sanjam o ponovnem rojstvu Sovjetske zveze. Zahod mesta v sporazumu seveda nima. Kitajska se vedno bolj usmerja proti Panamskemu prekopu in širši regiji, kar predstavlja neposredno ekonomsko grožnjo ZDA. Tu pa so še države Bricsa, ki so si za cilj zastavile uničenje petrodolarjev. To jim vse bolj uspeva. ZDA popuščajo tudi pri oboroževalni dirki. Zdi se, kot da bi Obama hotel dati možnost Rusiji in Kitajski v vojni, ki prihaja. Pri obeh pa je tudi mogoče govoriti o nacionalizmu – Putin si je prisvojil Krim, diši mu celotna Ukrajina, kitajskemu nacionalizmu pa smo lahko bili priča med olimpijskimi igrami v Pekingu, kjer pri prikazovanju svojega napredka o stroških niso razmišljali. Tako je jasno, da bodo strani v tretji svetovni vojni zastopale države Bricsa in Nata. Tla pod Natom pa se tresejo. Padajoče cene nafte ne vplivajo le na Rusijo in države Bricsa, ampak tudi na nemško ekonomijo. Zahod se mora tega zavedati, kajti razmerje moči bi se lahko močno nagnilo v prid Bricsa, če bi se Nemčijo odločila zamenjati strani. Pa še to: Nemčija je vzela zlato, ki ji je bilo dolgovano, zlato pa je najpomembnejša valuta v državah Bricsa. To so štirje elementi prve svetovne vojne, ki so prisotni danes. Manjka le še katalizator, novodobni Franc Ferdinand.