Novice Svet24

Bil bi povsem rutinski let nad vzhodnim delom Antarktike, če ne bi geofizik dr. Christian Müller z Inštituta Alfred Wegener na ledu opazil velikansko krožno formacijo v sicer ploski in enakomerni ledeni odeji.

Meteorit naj bi nad Antarktiko razneslo s silo enakovredno 12.000 tonam TNT-ja. 

Kot se je izkazalo, sta v tistem času že obstajali dve nepovezani raziskavi, ki sta poročali, da je na območju leta 2004 strmoglavil meteorit. V enem poročilu so njegovi avtorji zapisali, da je šest detektorjev širom oble po domnevnem padcu meteorita 2. septembra 2004 zaznalo infrazvok. Avtorji drugega poročila pa so svoje ugotovitve utemeljevali na sledovih prašnih delcev, ki so bili v tistem času vidni v atmosferi. Oboji pa so si bili enotni, da so ostanki meteorita velikosti hiše strmoglavili nekje na ledeni polici.

Arhiv Svet24

»Bili smo na rutinskem letu, opravljali meritve, ko sem slučajno pogledal skozi okno in zagledal nenavadne tvorbe v površju ledu, kar na tistem območju ni ravno običajno.« - dr. Christian Müller 

Povsem po naključju

Müller se spominja: »Bili smo na rutinskem letu, opravljali meritve, ko sem slučajno pogledal skozi okno in zagledal nenavadne tvorbe v površju ledu, kar na tistem območju ni ravno običajno. Obdajala jih je velika krožnica. Česa takšnega še nisem videl. Moja prva misel je bila, da je moralo na tistem mestu nekaj strmoglaviti.« Pozneje so se na območje znova vrnili in ga dodobra proučili. Tako naj bi meteorit bil premera okoli desetih metrov, tehtal pa naj bi med 600 in 1.900 tonami – nad Antarktiko naj bi ga razneslo s silo enakovredno 12.000 tonam TNT-ja. Znanstveniki sedaj nameravajo vrtati v led pod kraterjem, da bi o meteoritu izvedeli več. Povsem mogoče je namreč, da ledene odeje niso predrli čisto vsi delci nad Antarktiko razpadlega meteorita. Dr. Graeme Eagles, geofizik in vodja omenjenega inštituta, je povedal, da bi lahko »v ledu okoli kraterja pod snegom, ki se je kopičil zadnjih deset let, našli dokaze o plasti pepela z meteorita«.