Šestintridesetletni Švedinji, ki se je rodila brez maternice, je to donirala 61-letna družinska prijateljica. Po uspešni presaditvi organa so švedski znanstveniki potrpežljivo čakali, da se bo resnični uspeh pokazal v živorojenem otroku. Letošnjega septembra so dočakali ta dan, vsi zares veseli in močno čustveno vpleteni.
Deček Vincent, rojen sicer s carskim rezom, dva meseca prezgodaj, je zdrav (ob rojstvu je tehtal 1800 gramov), starša, nekdaj oba aktivna športnika, pa presrečna. »Za nami je dolgoletno in precej težavno potovanje, ampak imava kar najbolj osupljivega dojenčka. Zelo, zelo je srčkan,« je povedal Vincentov očka.
Presaditev maternice je dolgotrajen postopek, ki ni brez tveganj.
Zdravniki upajo, da bo Vincent prvi med mnogimi otroki, ki se bodo rodili ženskam s presajeno maternico. Novorojeni deček je simbol upanja za mnoge ženske, ki se rodijo brez maternice ali so jim jo morali odstraniti.
Švedski znanstvenik Mats Brannstrom z Univerze v Göteborgu je v zadnjih dveh letih s svojimi kolegi presadil devet maternic, uspešnih presaditev je bilo sedem, dve ženski sta zdaj noseči že dobrih šest mesecev. Zanimivo je, da sta maternici za ti dve nosečnici darovali kar njuni mami. Tako se otročka razvijata in rasteta v maternicah lastnih babic.
Pred tem so presaditve maternice opravili tudi v Savdski Arabiji in Turčiji, vendar ni bilo tako želenega rezultata – otroka. Po poročanju AP zdravniki v Veliki Britaniji, Franciji in na Japonskem načrtujejo podobne operacije, le s to razliko, da bodo presajali maternice pravkar umrlih darovalk.
Po nekaterih znanstvenih napovedih sodeč pa bo v roku 30 let mogoče otroka »vzgojiti« celo v umetni maternici, zunaj človeškega telesa, kjer bodo lahko plod nenehno nadzorovali, ga nemoteno opazovali, lažje pa ga bodo lahko tudi zdravili.