Kot so ob tem pojasnili v Stockholmu, so letošnji nagrajenci Nobelovo nagrado za fiziko dobili za razvoj diod, ki oddajajo modro svetlobo, njihovo sevanje pa je svetlejše od običajnih diod, hkrati so LED diode energijsko varčnejše.
"Z izumom modrih LED diod smo dobili dlje trajajočo in učinkovitejšo alternativo starejšim virom svetlobe," so ob tem še navedli v Stockholmu. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je trojici uspelo nekaj, kar pred tem ni uspelo še nikomur, saj so bile modre LED diode izziv za več kot tri desetletja.
Rdeče in zelene diode so bile že dlje časa na voljo, a brez modre svetlobe, je bilo nemogoče ustvariti bele žarnice.
Prav zaradi tega pomeni izum omenjene trojice "revolucijo" in če so "žarnice svetile v 20. stoletju, bodo 21. stoletje razsvetljevale LED žarnice (...) LED žarnice v sebi tudi nosijo obljubo o boljšem življenju za več kot 1,5 milijarde ljudi po svetu, ki nimajo dostopa do velikih električnih omrežij, saj za LED žarnice zadostuje cenovno ugodna lokalna sočna energija".
"Izum modrih LED diod je star samo 20 let, a je že prispeval k svetlejšemu svetu na povsem nov način v dobrobit vseh nas," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Nobelova nagrada za fiziko je vredna osem milijonov švedskih kron (880.000 evrov), ki si jo bodo letos razdelili trije dobitniki.
Lani sta Nobelovo nagrado za fiziko prejela Belgijevc Francois Englert in Britanec Peter Higgs za teoretična spoznanja v zvezi s Higgsovim bozonom, "božjim delcem", ki velja za zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja.
Že v ponedeljek so razglasili letošnje dobitnike Nobelove nagrade za medicino. Letos so jo prejeli ameriški nevrobiolog John O'Keefe ter Norvežana May-Britt Moser in Edvard I. Moser za odkritje celic, ki določajo sistem pozicioniranja v možganih.
Slovesna podelitev letošnjih Nobelovih nagrad bo tradicionalno 10. decembra v Stockholmu, na obletnico smrti ustanovitelja nagradnega sklada Alfreda Nobela.
