Po kriteriju dejavnosti najemajo storitve računalništva v oblaku v večjem številu podjetja v storitvenih dejavnostih (19 odstotkov), sledijo pa podjetja v predelovalnih dejavnostih (12 odstotkov). Podjetja, ki najemajo storitve računalništva v oblaku, najpogosteje najemajo storitev e-poštnega predala (67 odstotkov). Naslednja najbolj priljubljena storitev v oblaku je najem storitve shranjevanja vseh oblik datotek (44 odstotkov), 39 odstotkov podjetij pa v oblaku najema storitve gostovanja podatkovne baze podjetja. Nekaj več kot tretjina (35 odstotkov) podjetij kot storitev računalništva v oblaku najema pisarniško-programsko opremo, tretjina jih v oblaku hrani finančno-računovodsko programsko opremo in petina programsko opremo za upravljanje odnosov s strankami.
Računalniško zmogljivost za poganjanje lastne programske opreme podjetja (npr. virtualne procesorje ali pomnilnike) najema 29 odstotkov, medtem ko 16 odstotkov podjetij najema druge storitve računalništva v oblaku. Večina podjetij (79 odstotkov) dostopa do storitev računalništva v oblaku prek javnega oblaka, od koder se storitve dostavljajo s skupnih strežnikov ponudnikov storitev. Tretjina jih do teh storitev dostopa prek zasebnega oblaka, kar pomeni, da se storitve dostavljajo s strežnikov, ki so namenjeni le podjetju. Malo več kot desetina (12 odstotkov) podjetij pa do storitev računalništva v oblaku dostopa prek javnega in zasebnega oblaka. Podjetja, ki najemajo storitev računalništva v oblaku, pri odločitvah za najem najbolj omejuje morebitno tveganje, povezano z zaščito ali varnostjo podatkov v oblaku. Tak razlog je navedlo 36 odstotkov podjetij.
Najpogostejši vzrok ali ovira, ki podjetjem preprečuje uporabo teh storitev, je medtem nepoznavanje storitev računalništva v oblaku oz. nezadostno znanje o njih. To velja za 31 odstotkov podjetij, pri čemer je ta vzrok še posebej razširjen med malimi podjetji. Velikim in srednje velikim podjetjem, ki so bolje seznanjena s storitvami računalništva v oblakih, pa uporabo teh storitev v večjem obsegu preprečujejo ovire, ki so povezane z morebitnim tveganjem v zvezi z zaščito ali varnostjo podatkov v oblaku, negotovost v zvezi z lokacijo hranjenja podatkov, veljavna zakonodaja in pravna pristojnost postopkov za reševanje sporov.