Če ne verjamete povsem, da smo kot družba vse bolj narcistični, samo pomislite na standarde, ki narekujejo potek naših življenj. Ni naključje, da so družabna omrežja, kot so Facebook, Twitter in Instagram, dobila tako pomembno funkcijo v naših življenjih. Ustvarjajo tako imenovano 'poglej me' logiko, ki temelji predvsem na bahanju in poudarjanju zunanje podobe. »Z družabnimi omrežji je narasel pritisk, da je treba pokazati, kako dobro ti gre, da imaš veliko prijateljev, lepe obleke, obiskuješ dobre zabave in veliko potuješ. Gre za hranjenje lažnega jaza, ohranjanje maske, pretiravanje glede lastne uspešnosti, spodbujanje občudovanja ali zavisti pri drugih, kar je značilno tudi za narcistično osebnostno motnjo,« opozarja specializantka integrativne psihoterapije in doktorandka zakonske in družinske terapije dr. Alja Fabjan. Sodobni svet je zelo primeren za razvoj oziroma povečanje narcističnih motenj, še dodaja.
Gre za osebnostno motnjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da je narcistična osebnostna motnja vse bolj pogosta. Po nekaterih raziskavah naj bi zanjo trpela že desetina prebivalstva. Gre za motnjo, pri kateri imajo posamezniki pretiran občutek lastne pomembnosti in globoko potrebo po občudovanju. Taki ljudje svoj pogled na svet jemljejo kot edinega pravilnega, se imajo za superiorne in se ne ozirajo na čustva drugih. A vsa ta pretirana samozavest je le krinka za krhko samopodobo. Za narcistično osebnostno motnjo je namreč značilen razcep v samopodobi – za idealno zunanjo fasado, ki jo ustvarjajo osebe s to motnjo, se skriva razvrednotena notranja podoba, ki je nadvse krhka in ranljiva. Zato so osebe z narcistično osebnostno motnjo močno občutljive na kritiko in imajo močno potrebo po ljubljenosti.
Več vas čaka v najnovejši Evi!
