Tovrstne razpotegnjene tvorbe, katere povečini sestojijo iz zemeljskih nasipov, tvorijo pokrajinsko umetnost, ki je proslavila planoto Nazca ob južni obali Peruja. Odkriti geoglifi se utelešajo v različnih oblikah: kot kvadrati, obroči, križi in celo kot svastike, preden je le-te zlorabil režim nacistične Nemčije. Kakor so različnih oblik, variirajo tudi njihove velikosti – najmanjše so premera 90 metrov, največje 400. Slednje po dolžini krepko prekašajo sodobne letalonosilke.
Zaradi velikosti je mogoče geoglife le stežka razločiti, kar pa znatno olajša višinska razlika. Arheološka odprava, katero so sestavljali arheologi s kazahstanske univerze Kostanay in njihovi kolegi z litvanske univerze Vilnius, je geoglife proučevala eno leto.
»Rečemo lahko le, da so geoglife ustvarjala starodavna ljudstva. Ne vemo pa s kakšnim namenom.« - Irina Ševnina z univerze Kostanay
Ugotovili so, da jih večji del tvorijo nasipi, izjema je le svastika, ki naj bi bila narejena z uporabo lesa. Arheologi so nadalje na območju geoglifov odkrili ostanke stavb in ognjišč, zaradi česar domnevajo, da so se tam izvajali takšni in drugačni obredi. Mogoče je celo, da so starodavna plemena na ta način označevala lastništvo zemlje. Arheologi zato menijo, da so za geoglife odgovorna stara ljudstva, vendar pa ne vedo, katera točno in s kakšnim namenom so jih ustvarjala. Uganka so tudi raznolike oblike zastran svastike – simbola, razširjenega tako po Evropi kot Aziji.
Geoglifi po svetu
Arheološke raziskave kažejo, da so tovrstne tvorbe plod delovanja različnih kultur na različnih koncih sveta.
Z najbolj slovitimi se ponaša Peru, tisoče krožnih oblik pa je denimo mogoče najti na Bližnjem vzhodu. Nedolgo tega so arheologi v Rusiji izkopali geoglif v obliki losa, ki naj bi bil še starejši od Nazca črt. Bržda pa jih bo odkritih še več, sploh odkar je Google podrobno poslikal naš planet.
