Prvo zaslišanje leta 1995, prvi skalpi leta 2004
Zamisel o zaslišanjih je zrasla iz kritik ureditve, po kateri so evropski komisarji imenovani, ne izvoljeni, in prizadevanj po čim močnejšem vplivu Evropskega parlamenta v tem procesu. Parlament lahko na plenarnem glasovanju zavrne le celotno ekipo, a če po zaslišanjih s kom ni zadovoljen, šef komisarske ekipe raje zamenja šibki člen, kot da bi tvegal strmoglavljenje celotne ekipe.
Prvič so evropski poslanci leta 1995 zaslišali ekipo Luksemburžana Jacquesa Santerja, ki je sicer izpit prestala brez žrtev, a je morala nato zaradi korupcijskega škandala prva in doslej edina družno odstopiti. Tudi komisija Italijana Romana Prodija je leta 1999 zaslišanja opravila brez zahtev po menjavah.
Prve skalpe je parlament vzel leta 2004 pri preverjanju prve ekipe Portugalca Joseja Manuela Barrosa. Italijan Rocco Buttiglione je padel zaradi spornih stališč do istospolno usmerjenih in žensk. Sledili sta še menjava šibke latvijske kandidatke za obdavčevanje Ingride Udre in menjava portfelja Madžaru Laszlu Kovacsu, ki je namesto energije dobil obdavčevanje.
Leta 2009 so bila zaslišanja druge Barrosove ekipe manj krvoločna. Padla je le kandidatka za humanitarno pomoč, Bolgarka Rumjana Želeva, ki so ji očitali navzkrižje interesov in slab nastop.
Bo tokrat drugače? Kupčije v zadnji minuti
V duhu gesla evropskih volitev "Tokrat je drugače" se v pričakovanju zaslišanj zastavlja vprašanje, ali bodo evropski poslanci vztrajali pri pobiranju skalpov. Proces je namreč skrajno političen, v zakulisju se sklepa vrsta neformalnih kupčij. Člani odborov so lahko bolj ali manj prijazni pri zastavljanju vprašanj ter pri odločanju o tem, ali jih bodo kandidatu razkrili vnaprej.
Poslanci želijo od Junckerja iztisniti čim več koncesij. Predsednik parlamenta Martin Schulz mu je v petek pisal, naj se še pred začetkom zaslišanj odzove na skrbi glede strukture komisije zaradi pomanjkljivega poudarka na trajnostnem razvoju ter zaradi zaskrbljujočega premeščanja pristojnosti, na primer za zdravila, iz oddelka za zdravje v oddelek za industrijo.
Evropski socialisti pravijo, da so tik pred zdajci od Junckerja dobili zagotovilo, da bo načrt 330 milijard evrov investicij vključeval "novi denar" in da Britanec Jonathan Hill ne bo odgovoren za nadzor plač v finančnem sektorju. Pozdravili so tudi zavezo Cecilie Malmström, da mehanizem za reševanje sporov med državo in investitorji ne bo del trgovinskega sporazuma EU in ZDA.
Ob odštevanju dni do zaslišanj se vse bolj izpostavlja možnost, da na izpitu ne pade nihče. Parlament je namreč v institucionalni bitki dosegel ogromno, saj je bil Juncker izvoljen po njegovem konceptu "spitzenkandidatov", tako da naj ne bi po nepotrebnem izzival. Verjetnejše kot menjave kandidatov so spremembe v strukturi. A ključno je seveda to, kako se bodo kandidati odrezali.
Šibki členi
Čeprav v političnih skupinah načeloma poudarjajo, da bodo kandidate ocenjevali predvsem na podlagi njihovega nastopa na zaslišanjih, obenem vnaprej izpostavljajo pomisleke o nekaterih med njimi. Najpogosteje so se omenjali Madžar, Španec in Britanec, pa tudi slovenska kandidatka Alenka Bratušek, ki ji je Juncker dodelil položaj podpredsednice za energetsko unijo.
Kandidaturi Bratuškove vnaprej odločno nasprotujejo slovenski člani Evropske ljudske stranke (EPP), a v EPP poudarjajo, da bo skupina stališče oblikovala po zaslišanju. Sicer pa javno izraženi pomisleki prihajajo predvsem iz vrst evropskih socialistov. Njihov vodja Gianni Pittella je prejšnji teden dejal, da jih skrbi postopek imenovanja, saj se zdi, da je kandidirala samo sebe.
Španec Miguel Arias Canete, ki naj bi prevzel resor za podnebno ukrepanje in energijo, je tarča kritik zaradi povezav z naftno industrijo in seksističnih izjav o intelektualni superiornosti moških.
Madžaru Tiborju Navracsicsu, kandidatu za prevzem portfelja za izobraževanje, kulturo, mlade in državljanstvo, očitajo sodelovanje pri spornih avtokratskih ukrepih Viktorja Orbana, ki poleg britanskega kolega Davida Camerona tudi edini ni podprl Junckerjeve kandidature za predsednika komisije.
Britanec Jonathan Hill, ki mu je Juncker dodelil resor za finančno stabilnost, finančne storitve in kapitalske trge, bo moral evropske poslance prepričati, da ne bo deloval pod taktirko londonskega Cityja. Sporen je tudi zaradi svoje evroskeptičnosti. A zagotovo nihče ne želi preveč vznemirjati Velike Britanije pred načrtovanim referendumom o njenem članstvu v uniji.
Zaslišanja
Najprej bodo v ponedeljek na vrsti Maltežan Karmenu Vella, ki naj bi prevzel resor za okolje, pomorstvo in ribištvo, Švedinja Cecilia Malmström, kandidatka za trgovino, Hrvat Neven Mimica, ki naj bi vodil resor za mednarodno sodelovanje in razvoj, ter Nemec Günther Oettinger, kandidat za digitalno gospodarstvo in družbo. V torek in sredo bo po šest zaslišanj, v četrtek pet.
Po tridnevnem premoru bodo zadnja dva dneva pod drobnogledom podpredsedniki. Najprej bodo 6. oktobra na vrsti Bratuškova, Latvijec Valdis Dombrovskis, Estonec Andrus Ansip in Italijanka Federica Mogherini. Zadnja pa bodo 7. oktobra zaslišali Finca Jyrkija Katainena in Junckerjevo desno roko, prvega podpredsednika, Nizozemca Fransa Timmermansa.
Zaslišanje je drugi del izpita za komisarja, na katerem je ključno dokazati sposobnost, zavezanost Evropi in neodvisnost. Najprej so morali vsi kandidati odgovoriti na pisna vprašanja. Rok za odgovore je bil petek opoldne, pisni odgovori bodo temelj za ustni del izpita.
Vsa zaslišanja so triurna in javna. Kandidat bo na začetku podal 15-minutno izjavo, sledilo bo 45 vprašanj, ki jih lahko postavljajo le člani odborov, pristojnih za zaslišanje. Poslanci bodo imeli minuto časa za vprašanje, kandidati dve minuti za odgovor. Odgovarjajo lahko v svojem jeziku, na koncu lahko podajo kratko sklepno izjavo.
Po zaslišanju se bodo člani pristojnih odborov sestali za zaprtimi vrati in ocenili nastop kandidata. Ocene, ki jih morajo pripraviti v 24 urah, bodo nato obravnavali predsedniki odborov in predsedniki političnih skupin. 9. oktobra bo predvidoma znana končna odločitev o zaslišanjih - ali je proces končan ali bodo potrebni popravni izpiti.
Če kdo od komisarskih kandidatov ne bo uspešno opravil preizkusa ali če bo moral zamenjati resor, bodo sledila dodatna zaslišanja. Glasovanje parlamenta o Junckerjevi komisiji je predvideno 22. oktobra na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Nova Evropska komisija naj bi začela delati 1. novembra.
