Kostanjeviška jama je prava skrivnost podzemlja

Avkcija za Mijo: Slovenski zdravniki se s takšnim primerom še niso srečali

Dobrodelnost

Umrl je legendarni skakalni trener Lojze Gorjanc

Žalostna vest

1664390906-26112006-ff2da393ff299105f72110c6bc3933f6

Bivši prvi operativec SDS o razhodu z Janšo, aferi Patria, lovu na Jankovića, Ambrusu ... #intervju

Necenzurirano

Tina Gaber se mi smili, pa Golob tudi. A ne dela iz njega klovna?

Reporter.si

Denarna kazen in brez navijačev: To so posledice divjanja huliganov na tekmi Olimpija - Maribor

Ekipa

Nuša Cerar: Želim biti obdana z iskrenimi ljudmi, srečna in pomirjena

Televizija

Trener Denverja povsem strt zaradi Čančarja, kar je povedal o njem, lomi srca

Ekipa

Zanimivosti

Kostanjeviška jama je prava skrivnost podzemlja

Tanja Jakše Gazvoda/DL

20. 8. 2014, 19.34

Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55

Deli članek:

Razsežnosti Kostanjeviške jame, ki so jo pred slabimi osmimi desetletji odkrile narasle vode, so še vedno velika uganka in izziv jamarjem. Z zadnjo akcijo, ki je bila ena najzahtevnejših jamskih potapljaških akcij v Sloveniji, se je znova potrdilo, da je ta dolenjski jamarski podzemni splet precej večji, kot je trenutno znano.

Prvi vikend v juniju se je pri kostanjeviški jami zbralo 28 jamarjev iz devetih slovenskih jamarskih klubov. »Naš cilj je bil, da se jamarji potapljači potopijo v sifon pri Jezeru tretjega tisočletja, ki je zadnje jezero v znanih delih jame. Sifon, ki pripelje do jezera, je dolg 130 metrov, njegova največja globina pa je 32 metrov in prav ta sifon je največja ovira, ki preprečuje raziskave,« je povedal Brane Čuk, jamar in skrbnik jame ter mentor mladim jamarjem, ki je bil tudi dolgoletni predsednik Kluba jamarjev Kostanjevica. Za takšne zahtevne potope in raziskovanje jam je v naši državi usposobljenih le nekaj jamskih potapljačev.

Skrbno pripravljena in načrtovana akcija je potekala tri dni. Že transport vse potrebne opreme za tri potapljače, ki so se spustili v neznano, je bil pravi podvig. »Potrebnih je bilo kar 25 nosačev. Od vhoda jame do potopa je bilo treba znositi vso osebno opremo, čoln, ki so ga potapljači napihnili na jezeru, vrtalni stroj, plezalne pasove, dihalne jeklenke, uteži … Z vso opremo so morali trije jamarji potapljači preplavati sifon in jo prenesti v jezero, kjer so se potem preoblekli v jamarske kombinezone. V steno nad jezerom so morali zvrtati pritrdišča na višini 15 metrov. In ko so splezali na strmino nad jezerom, so našli ogromno dvorano, ki je do zdaj največja znana v Kostanjeviški jami, v njej pa so tudi kapniki, sigasta kopa in veliko od vode spranih površin, hkrati pa so odkrili več rovov, ki kažejo, da se jama nadaljuje v pričakovani smeri Oštrca in Kičerja,« je razložil Čuk.

Ker trije jamarji, ki so raziskovali novi svet (v neznano so se podali Dare Hribar, Uroš Ilič in Robert Anžič), niso imeli povezav z ostalo ekipo, so se dogovorili za čas, kdaj naj pridejo do transportne ekipe. Potapljači, ki so odkrili še neznane razsežnosti jame, so bili navdušeni, sploh ob ugotovljenem dejstvu, da se jama širi, kar lahko odkrije nove lepote podzemlja, ki ga je v tisočletjih sooblikovala voda.

Jamarji predvidevajo, da se bo Kostanjeviška jama končala na Hrvaškem, v Pogani jami. »Naša jama nas ne bo presenetila, če bo dolga 10 kilometrov ali več,« je napovedal Čuk.