Do konca leta 2011 je bil najdaljši jamski sistem v Dinarskem krasu v sestavi Postojnske jame v Sloveniji, ki skupaj z Otoško jamo, Magdaleno, Pivko in Črno jamo meri 20.620 metrov kanalov.
Hrvaški speleologi so jamo Kita Gaćešina odkrili leta 2004, v desetih letih pa so različna speleološka društva opravila več kot 90 raziskav največjega speleološkega objekta na Hrvaškem. Medtem so našli več kot 27 kilometrov jamskih kanalov.
Speleologi pričakujejo, da bodo morda lahko v enotni sistem povezali tudi drugi dve veliki jami na tem območju, Burinka in Munižaba ter Cerovačke pećine nedaleč od Gračca. Na ta način bi celotni jamski sistem razširili na več deset kilometrov.
Dinarski kras je tudi največji kraški svet v Evropi, glede na geološko in biološko raznovrstnost pa tudi eden najbolj pomembnih in značilnih kraških območij na svetu. Točnega podatka o številu speleoloških objektov v Dinarskem krasu sicer ni, po ocenah strokovnjakov pa bi bilo na tem območju lahko okoli 25.000 jam, v katerih se skriva najbogatejši dom podtalne favne na svetu, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
