Po njihovem mnenju bi tako bilo najbolj smotrno na takšen ali drugačen način predrugačiti površje asteroida do te mere, da bi ta razpadel kar v vesolju. 1950 DA, kakor se imenuje asteroid, naj bi z našim planetom trčil 16. marca 2880.
Sila, ki bi se ob trku sprostila, bi bila enakovredna eksploziji 44.800 megaton eksploziva TNT.
Možnost, da do trka dejansko pride, je ena proti tristo. Verjetnost torej ni največja – za primerjavo: verjetneje je, da vas v Združenih državah Amerike ubijejo s strelnim orožjem –, a znanstveniki nikakor ne nameravajo tvegati, sploh spričo razdejanja, ki ga je februarja lani nad Rusijo povzročil asteroid. Ta še danes buri duhove, zato ni nič nenavadnega, da je med znanstveno srenjo prišlo do povečanega zanimanja za soočanje s tovrstnimi grožnjami iz globin vsemirja – razumevanje, kaj skupaj drži kamnine, ki tvorijo asteroide, bi namreč lahko znatno pripomoglo k ubadanju s prihodnjimi prišleki.
Možnost, da do trka dejansko pride, je ena proti tristo.
Po besedah znanstvenikov se omenjeni asteroid vrti tako hitro, da kljubuje gravitaciji, ob tem pa ne znajo razložiti, kako da se površinske kamnine ne lomijo od asteroida. Če bi namreč posamične tvorbe skupaj držala zgolj gravitacija, kot splošno velja, bi se nebesno telo že zdavnaj razletelo. Na delu morajo tako biti neke druge meddelčne sile, zaenkrat še neznane.
