Čeprav popočitniški stres ni uraden termin, o njem ne obstajajo uradne raziskave in ga zato ne moremo uporabljati strokovno, je še kako resničen pojav. Z njegovimi posledicami se vse pogosteje ubadajo psihologi, zato nikakor ne govorimo o pojmu, ki je privlečen za lase. Popočitniški stres je vse tisto nelagodje, tesnoba, strah in napetost, ki se nas loti, potem ko se vrnemo z dopusta in se moramo spet spoprijeti z resničnostjo. Resničnost takrat povzroči pravi mali šok, ki se posledično kaže kot vrsta duševnih in telesnih simptomov.
Počitniška sreča
Življenje na dopustu poteka povsem drugače kot doma. Brezskrbno vse dni poležavamo na plaži, nimamo večjih obveznosti, kot je skrb za to, kaj bomo jedli, in ker se navadno zaradi lagodja ne znamo odločiti, si privoščimo veliko več, kot bi si doma. Vsega si dovolimo na pretek, ker smo za vse to garali vse leto in se zdaj ne mislimo držati nazaj. Ni nam treba zgodaj vstati, zvečer nam ni treba zgodaj v posteljo … Življenje se malodane postavi na glavo, in to nam daje občutek neizmerne sreče in ugodja. Za mnoge tisti teden ali dva dopusta, ko živijo povsem drugače kot običajno, navadno predstavlja vrhunec leta, nekaj, česar se veselijo že vse od lanskega dopusta. Zato je šok po vrnitvi tako močan. Ker pogosto dopustu pripisujemo neko magično moč. Dopust naj bi bil tisti čudežni čas, ki naj bi v red spravil vse, kar nas sicer v življenju utesnjuje – vsakodnevna rutina, obveznosti, naloge in skrbi.
Popočitniška nesreča
Dopust seveda ni nič magičnega. Ko se vrnemo v resničnost, ta ostaja nespremenjena. Morda za naše razumevanje še celo hujša, ker smo verjeli, da bo po dopustu drugače. A zgodnje vstajanje ostaja, službene obveznosti ostajajo, stres ostaja, stroški ostajajo, slabi medosebni odnosi ostajajo. Čaka nas večja delovna obremenitev, neodgovorjena elektronska pošta, klici, roki, položnice … Vse to predstavlja stres za naše telo, a k sreči njegovi učinki navadno trajajo dva do tri dni.
Več vas čaka v najnovejši številki Lepe&Zdrave!
