Kot pravi Lambergarjeva, je vzrokov za pozabljanje več. Lahko je posledica bolezni in takrat ga moramo ločiti od pozabljanja, ki je vsem skupno iz vsakdanjega življenja. Spomin lahko peša, če ga ne obnavljamo ali če imamo preveč podobnih podatkov. Spomine pa lahko potisnemo tudi v podzavest. "Dejstvo je, da spominski zapisi bledijo, kaj je vzrok za to, pa se ne ve," poudarja Lambergarjeva. Kot je dejala, slabši spomin pogosto samodejno povezujemo s starejšimi osebami, kar pa še zdaleč ne drži.
Najpogosteje pešanju spomina botrujejo stres, nespočitost, premalo gibanja, napačna prehrana, razvade in nedejavnost. To se najbolj kaže pri zaposleni populaciji, pri kateri zaradi motenj spomina prihaja do napak pri delu. "Motnje spomina povzroča stres v službi. Tako prihaja do težav s pozornostjo, slabega kratkoročnega spomina oz. priklica informacij. Zaradi tega delo ni opravljeno dovolj kvalitetno," poudarja trenerka spomina.
Do težav največkrat prihaja pri vnosu informacij skozi naša čutila. Včasih smo premalo pozorni na določene situacije, zato se te informacije ne shranijo pravilno in jih potem tudi ne moremo priklicati iz spomina.
Kot pravi Lambergarjeva, je pomnjenje bistveno povezano s pozornostjo. "Predvsem kratkoročni spomin je vezan na pozornost, če pa želimo informacije ohraniti dlje, lahko to storimo s ponavljanjem," je dejala. Na izgubo kratkoročnega spomina sicer po njenih besedah najbolj vpliva premalo spanja.
A spomin lahko, kot pravi, urimo z različnimi vajami. Spomin je namreč proces, ki poteka od vnosa in shranjevanja pa vse do povezovanja in priklica informacij.
Možganski fitnes so telesne in umske vaje, ki pripomorejo k izboljšanju kognitivnih sposobnosti in vplivajo neposredno na čutila oz. senzorični spomin. Možganski fitnes lahko izvajamo povsod, v čakalnici, med potjo na delo, ob krajših premorih na delovnem mestu, po končanem delu oz. v prostem času, pojasnjuje trenerka Lambergarjeva.
"Možganski fitnes je namreč ne glede na leta nujna kombinacija telesnega gibanja in umske dejavnosti. To pomeni, da si na primer med delom vzamemo 10-minutni odmor in izvajamo določene vaje z gibi, kot so metanje žogice v koš, žongliranje, stiskanje žoge in podobno," svetuje Lambergarjeva. S tem, ko med odmorom spijemo le kavo, pa po njenem nismo naredili ničesar.
Tudi dolgoročni spomin, ki smo ga pridobili z leti s ponavljanjem določenih gibov in ga uporabljamo samodejno, brez razmišljanja (pri hoji, vožnji avta ali kolesa), krepimo na različne načine. Dogodke iz naše preteklosti lahko na primer razvrščamo bodisi po letnici bodisi po fotografijah, kar je po navedbah trenerke Lambergarjeve zanimivo za vse družinske člane. Tudi pozneje, če pri nekom pride do bolezenske motnje spomina, je lahko takšna informacija dobrodošla za osebje, ki se ukvarja z njim.
"Skratka, vaje so tiste, ki nam pomagajo krepiti kratkoročni in dolgoročni spomin," pojasnjuje Lambergerjeva. Ob tem pa izpostavlja, da je zelo pomembno sproščanje oz. usmerjanje svojih misli.
Pri tem gre za neke vrste vizualizacijo. Lahko si predstavljamo, da smo nekje na obali, kjer piha veter, da hodimo po vročem pesku in da pripeka sonce. "Tako smo polovili misli in jih usmerili v nekaj drugega, potem pa se čez nekaj minut spet lahko vrnemo nazaj v neko miselno pravilo," pojasnjuje Lambergerjeva. In omenjena metoda je že vaja preusmerjanja misli, saj ustaviti jih ne moremo, je še dodala trenerka spomina Lambergarjeva.
