V zadnjem tednu je skrajni severni del Čila streslo več kot tristo potresov – prebivalci so na trnih, znanstveniki pa ne morejo niti zanikati niti potrditi, da je povečana potresna aktivnost znanilka prihajajoče katastrofe.
Tako so v mestu Iquique samo v ponedeljek zaznali ducat potresnih sunkov. »Trenutna situacija je skrajno nenavadna. Gre za kombinacijo potresov in popotresnih sunkov, kar otežuje korektno oceno stanja,« je povedal Mario Parda, predstavnik oddelka za seizmologijo univerze v Čilu. »Potresa večjih razsežnost preprosto ne moremo izključiti.«
300 potresov v enem tednu
Čile sicer velja za eno izmed potresno najbolj aktivnih območji na svetu. Potres magnitude 8,8 in sledeči cunami sta leta 2010 terjala več kot petsto žrtev, uničila 220.000 domov in odplavila številna pristanišča, obalne riviere in letovišča. Najmočnejši zabeleženi potres na planetu si je prav tako zgodil v Čilu – magnitude 9,5 je leta 1960 zahteval življenja več kot 5.000 ljudi. Severni predel države okoli mesta Iquique je večji potres nazadnje prizadel leta 1877. Takrat je potresu magnitude 8,3 sledil cunami, ki terjal življenjske žrtve celo na Havajih in na Japonskem.
Večji potres na severu države bi predstavljal veliko grožnjo ekonomiji Čila.
»Zadnji niz potresov gotovo nekaj pomeni – sploh glede na to, da se je zadnji na tem seizmičnem območju zgodil pred več kot stotridesetimi leti,« je povedal Paulina Gonzalez z oddelka za seizmologijo univerze v Santiagu. »Gre za območje, kjer bi morali beležiti več potresov kot pa smo jih v zadnjem času,« je še dodala.
Večji potres na severu države bi predstavljal veliko grožnjo ekonomiji Čila, največjega proizvajalca bakra na svetu, večji del rudarske industrije pa se nahaja ravno na severu.
