Danny je včasih za delanje selfijev – naredil jih je tudi več kot dvesto na dan – dnevno porabil okrog deset ur. Poslabšalo se mu je celo do te mere, da je za pol leta nehal hoditi v šolo, v tem času pa ni šel iz hiše. Shujšal je dobrih deset kilogramov, da bi postal bolj fotogeničen. Ko sta mu starša hotela pomagati, je postal agresiven. V zadnjem drastične poskusu, da bi se ozdravil bolezni, se je zatekel k drogam.
Danny je s tovrstnim fotografiranjem pri petnajstih letih. Ko je njegova fotografija dobila nekaj negativnih komentarjev, je začel z obupanim iskanjem odobravanja vrstnikov. Njegova želja je bila postati fotomodel, a ga je ena takšnih agencij leta 2011 zavrnila.
Novodobna odvisnost
Takrat se mu je vse obrnilo na slabše. Tistega večera je stal pred ogledalom in se fotografiral – vedno znova, ker mu nobena fotografija ni bila všeč. Čez štirinajst dni je, še preden je odšel v šolo, naredil osemdeset fotografij sebe. Kot pravi, je hotel biti čim bolj podoben svojemu idolu Leonardu Dicapriu, a se je ob svojih fotografijah sam sebi zdel grd. Med poukom je prosil za dovoljenje, da je lahko šel na stranišče, kjer se je fotografiral znova in znova. Pri starosti 16 let je pustil šolo, da bi se lahko posvetil hujšanju in svoji koži, s katero ni bil zadovoljen.
Danny se ni fotografiral že sedem mesecev.
Decembra 2012 je pristal na dnu – iz razočaranja nad samim seboj je kot po tekočem traku začel jemati tablete. Edina skrb, ki jo je imel, ko se je zbudil v bolnišnici, je bila, kako bo izgledal na svoji naslednji fotografiji. Sedaj se zdravi v londonski bolnišnici Maudsley, kjer opozarjajo, da socialna omrežja in mobilna tehnologija pogosto prežita na negotovosti mladostnikov.
