Kot otrok je zbolela za pljučno tuberkulozo, zato jo je mama držala bolj doma. Poročila se je dokaj pozno in ima enega sina ter vnuka in vnukinjo. Že dolgo živi v slovenski Istri. Najprej je družinica živela v vasici Loka pri Črnem Kalu, pozneje pa so se preselili v Izolo. Njen pokojni mož je bil dolga leta med ljudmi močno priljubljen izolski poštar.
Navdih za šivanje oblek za barbike ji je dala vnukinja. Ker so njene barbike res nekaj posebnega, so jih z veseljem razstavili v vitrini ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola in tako izpolnili tudi Anino tiho željo, da bi svoje izdelke pokazala še drugim. Doma jih ima lepo razporejene po škatlicah s prozornim pokrovom na stenskih policah in v steklenih vitrinah, vendar jih tam lahko vidijo le njeni domači in bližnji prijatelji.
Je prava umetnica, to so potrdili vsi, ki so obiskali izolsko knjižnico in si ogledali njeno razstavo, tako starejši kot tudi mlajši. Morda bo koga spodbudila, da bo bolj kreativno porabil svoj prosti čas.
Barbike kupi v trafiki za dva evra in jim naredi novo obleko. Oblači jih v različna oblačila, tako da lahko postanejo vse, od princesk do sodobnih gospodičen. Zna pa jim sešiti tudi različne narodne noše: ta zbirka je res zanimiva in poučna, saj med njimi najdemo Turkinjo, Indijko, Indijanko, Šavrinko, Slovenko iz Škednja pri Trstu, Štajerko, Hrvatico in še marsikatero. Nekatere imajo celo moškega partnerja, ki je seveda tudi oblečen v nošo. Ana je povedala, da najde navdih, ko po televiziji gleda oddaje, v katerih prikazujejo tudi narodne noše, nato si oblačilo zamisli, izbere blago in se loti šivanja. Kupuje tudi DVD-je z risankami, kjer nastopajo barbike, in sešije obleke, kot so prikazane v risankah.
O vsaki barbiki zna gospa Ana povedati tudi zgodbo: tu so na primer štiri mušketirke iz risanke, ki so rešile princa pred sovražniki, tam je Brigitte Bardot v obleki, kakršno je nosila v nekem filmu, nato Nuša Derenda v obleki s koncerta … Tudi med njenimi pravljičnimi junaki so kralji in princi, kraljične, kraljica, revna deklica, hudobna štriga …
Gospa Ana je iznajdljiva in spretna šivilja, ki zna marsikaj narediti tudi iz ostankov tkanine, ki pokriva dežnike; zna narediti volančke in gube, prišiti bleščice, izdelati klobuk in cvetlični šopek … Njene barbike imajo čeveljčke, uhančke, verižice, tudi pričeske jim oblikuje sama.
Je prava umetnica, to so potrdili vsi, ki so obiskali izolsko knjižnico in si ogledali njeno razstavo, tako starejši kot tudi mlajši. Morda bo koga spodbudila, da bo bolj kreativno porabil svoj prosti čas.
Zanimivo je poslušati to krhko ženico, ko se spominja svojega življenja ali ko z nežnim glasom pripoveduje o svojem konjičku. Ima izvrsten spomin, in čeprav ji pri hoji nagaja koleno, stopa kar hitro in se marsikam odpravi peš čisto sama. Sama tudi nakupuje in si kuha.
