Sodeč po nedavni raziskavi naj bi se ob vstopu kometa v atmosfero dvignilo toliko prahu, da se je ozračje znatno ohladilo. Raziskovalci to drastično spremembo povezujejo s sušo in lakoto širom oble. In ravno ti dve nepriliki naj bi človeštvo naredili bolj dovzetno za Justinijanovo kugo med letoma 541 in 542, ki velja za prvi zabeleženi izbruh črne smrti v Evropi. Nova dognanja so rezultat analize grenlandskega ledu, datiranega med letoma 533 in 540. V jedrih ledu so znanstveniki v tej sedemletni dobi prepoznali nenavadno veliko vsebnost prahu, dobršen del tega pa ni izviral z Zemlje.
S prostim očesom viden vsakih 75 ali 76 let.
Nekatere značilnosti, kot so visoke ravni kositra, nakazujejo, da bi zunajzemeljski prah lahko izviral iz kometa. Ker naj bi se prah na severni poluti odložil spomladi, je verjetno pripadal Eta Akvaridom – vsakoletnemu meteorskemu roju, ki se pojavlja od 19. aprila do 28. maja, svoj vrhunec pa doseže 6. dne istega meseca. Starševsko telo je Halleyjev komet. Prah z Eta Akvadridov je tako verjeten krivec za blago ohladitev leta 533, a po besedah znanstvenikov sam po sebi ne razlaga globalnega dogajanja med letoma 536 in 537, ko naj bi se celoten planet ohladil za tri stopinje Celzija. Za to je bilo potrebno nekaj bolj dramatičnega. Znanstveniki so sicer v ledenih jedrih prepoznali sledi vulkanskega izbruha leta 536, a ta skoraj zagotovo ni bil dovolj velik, da bi tako spremenil ozračje.
Imenuje se po Edmondu Halleyju.
Odgovor se je skrival v oceanu. Znanstveniki so namreč v istih ledenih jedrih odkrili fosile drobcenih morskih organizmov, med drugim nekatere vrste kremenastih alg. Padec zunajzemeljskega predmeta neznane velikosti v tropski ocean je najverjetneje povzročil, da je ta bitjeca odneslo vse do Grenlandije, ta predmet pa naj bi bil del Halleyjevega kometa, katerega obhodna doba je okrog 76 let.