Ameriška raziskava zajema 30 poklicev oziroma področij dela, ki naj bi bila najbolj perspektivna in ki naj bi posledično in vzajemno tudi številčno močno narasla. Na drugem mestu je poklic negovalke na domu, ki naj bi jih bilo čez sedem let kar za 69 odstotkov več, na tretjem mestu je poklic inženirja na področju biomedicine.
Do desetega mesta si po perspektivnosti sledijo pomočniki kamnosekov, polagalcev ploščic in tesarjev, veterinarski tehniki, železarji, asistenti psihoterapevtov, pomočniki vodovodarjev ter organizatorji dogodkov. Kateri poklici pa so najbolj iskani pri nas? Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje so na trgu najbolj iskani tehnični poklici (npr. inženirji strojništva, elektrotehnike in elektronike), poklici s področja zdravstva (splošni zdravniki, zdravniki dentalne medicine, diplomirane medicinske sestre , farmacevti …) in poklici s področja informatike in računalništva. Veliko povpraševanje je tudi po natakarjih in kuharjih ter po tesarjih, varilcih, kleparjih, pečarjih keramikih, orodjarjih in podobno, kar pritrjuje ameriški raziskavi in njenim predvidevanjem. Na Zavodu sicer poudarjajo, da je veliko število prostih delovnih mest lahko tudi posledica večjega »gibanja« delavcev, zaradi neugodnih pogojev dela, slabšega plačila in velikega obsega zaposlovanja za določen čas.
Slovenski delodajalci zelo povprašujejo tudi po ekonomistih in pravnikih, vendar so njihove zaposlitvene možnosti kljub temu majhne, saj je pri teh poklicih tudi iskalcev zaposlitve zelo veliko. Na Zavod za zaposlovanje smo naslovili še vprašanje, kateri poklici v Sloveniji so najmanj iskani, in po pričakovanjih smo dobili odgovor, da službo pri nas težje najdejo tisti, ki imajo izobrazbo s področja družboslovja, humanistike in upravnih ved (sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, novinarji, poslovni sekretarji ...).
Težje zaposljivi so tudi arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, strokovnjaki za računovodstvo in revizijo, tajniki in uradniki na bankah in poštah, posredniki nepremičnin, frizerji, kozmetiki, delavci na področju tekstilstva in drugi. Zanimivost na slovenskem trgu dela je tudi povpraševanje po nekaterih novih poklicih, predvsem na področju ekologije. Zavod je tako zaznal povpraševanje po strokovnjakih za varstvo okolja, inženirjih za tehnično-tehnološke in organizacijske rešitve varovanja okolja (npr. tehnolog ravnanja z odpadki). Razvijajo se tudi poklici na področju fotovoltaike in na področju preprostih komunalnih del (razvrščevalec odpadkov). Svet se torej vrti v (zeleno) tehnološko smer, kar bodo mladi v prihodnosti morali upoštevati pri izbiri šolanja in študija. Kakšna usoda torej čaka družboslovce? Po podatkih Statističnega urada RS iz lanskega novembra v Sloveniji še vedno prevladujejo študenti družboslovnih smeri. V študijskem letu 2011/12 je na tem področju študiralo 34 odstotkov študentov.
